Page 205 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 205
Domska vzgoja mladostnikov z motnjami v duševnem razvoju na daljavo
razumeli otrokove izkušnje z vrstniki, raziskovalci osredotočiti na otrokove
interakcije z drugimi otroki ter na njihovo vključenost v vrstniške odnose in
skupine. Že Luftig (1988) je poročal, da srednješolci z MDR tudi sicer doži-
vljajo večjo osamljenost in nezadovoljstvo z vrstniškimi odnosi kot učenci,
ki so na splošno brez kakršnih koli motenj. Tudi Cachia idr. (2021) navajajo,
da so starši priznali, da je njihova velika vključenost v šolanje na daljavo zvi-
šala raven stresa njih in njihovih otrok, nekateri pa so celo dvomili o učin-
kovitosti šolanja na daljavo, zlasti pri mlajših otrocih. Menili so, da potrebu-
jejo smernice, kako bolje upravljati uporabo tehnologije pri svojih otrocih na
podlagi trdnih dokazov o dolgoročnih učinkih. Številni otroci so bili kritični
do šolanja na daljavo in trdili, da so pogrešali stike s prijatelji in učitelji ter
šolsko okolje. Dovova idr. (2020) so ugotovili, da so finančna obremenitev,
izolacija in uživanje substanc dejavniki tveganja za nasilje v družini, ki so se
med pandemijo poslabšali. Na podlagi analiz izjav staršev (Yazcayir in Gur-
gur 2021) je bilo ugotovljenih več težav, kot sta nezmožnost vzpostavitve ko-
munikacije med učitelji, učenci in starši ter pomanjkanje sodelovanja glede
izobraževanja na daljavo za učence s posebnimi potrebami v času karantene
med pandemijo.
Pedagoško delo in motivacija
M1: »Ko smo že bili proti koncu (pouka na daljavo), sem malo bolj popu-
ščal. Nisem nič delal. Sem bil prikloplen, samo zato, da ne bi dobo neopra-
vičeno uro. Samo pa nisem si nič zapisoval. Nisem bil motiviran.« M2: »Spal
sem do dvanajstih. Včasih sem šel gor, sem si računalnik prižgal. Me je pol
tam učiteljica poklicala nazaj in mi je na računalniku vse povedala. Včasih pa
me je učitelica prej na telefon poklicala, da moram na računalnik prit.« M4:
»Ja, ker nisem imel bolše razlage. Pač, v šoli sem imel več razlage. Bol kon-
tam. Ne pa doma.« M1: »Motivacija za telovadbo. To pa dam čisto petico. Sem
bil z njim vsaki dan v vezi. Preko SMS, da naj pač pošljem slike, kako telova-
dim. Motivacija je bila, da nekaj naredimo doma, počistimo stanovanje, da
nekaj skuhamo. V domu sem bolj motiviran.« M2: »Sta vidva me poklicala.
Živčen [. . .]. Biti cel dan na računalnik. Tukaj sem bolj motiviran.« M3: »Ve-
čina prek Timsov, vse skup nisem kontal, o čem se gre. Malo mi je dolgi cajt
bil. Tukaj mam večjo motivacijo. Doma sem bil bolj tak tak motiviran.« M4:
»Tu v domu je boljša motivacija. Zdravila doma nisem jemal. Sem jih zavra-
čal [. . .].« Pri mladostnikih z MDR so se pokazale omejitve izvršilnega delova-
nja, zlasti na področju impulzivnosti, samoorganizacije in samočustvenega
uravnavanja.
Buchnatova in Wojciechowska (2020) opozarjata na stanja, ki kažejo na
205
razumeli otrokove izkušnje z vrstniki, raziskovalci osredotočiti na otrokove
interakcije z drugimi otroki ter na njihovo vključenost v vrstniške odnose in
skupine. Že Luftig (1988) je poročal, da srednješolci z MDR tudi sicer doži-
vljajo večjo osamljenost in nezadovoljstvo z vrstniškimi odnosi kot učenci,
ki so na splošno brez kakršnih koli motenj. Tudi Cachia idr. (2021) navajajo,
da so starši priznali, da je njihova velika vključenost v šolanje na daljavo zvi-
šala raven stresa njih in njihovih otrok, nekateri pa so celo dvomili o učin-
kovitosti šolanja na daljavo, zlasti pri mlajših otrocih. Menili so, da potrebu-
jejo smernice, kako bolje upravljati uporabo tehnologije pri svojih otrocih na
podlagi trdnih dokazov o dolgoročnih učinkih. Številni otroci so bili kritični
do šolanja na daljavo in trdili, da so pogrešali stike s prijatelji in učitelji ter
šolsko okolje. Dovova idr. (2020) so ugotovili, da so finančna obremenitev,
izolacija in uživanje substanc dejavniki tveganja za nasilje v družini, ki so se
med pandemijo poslabšali. Na podlagi analiz izjav staršev (Yazcayir in Gur-
gur 2021) je bilo ugotovljenih več težav, kot sta nezmožnost vzpostavitve ko-
munikacije med učitelji, učenci in starši ter pomanjkanje sodelovanja glede
izobraževanja na daljavo za učence s posebnimi potrebami v času karantene
med pandemijo.
Pedagoško delo in motivacija
M1: »Ko smo že bili proti koncu (pouka na daljavo), sem malo bolj popu-
ščal. Nisem nič delal. Sem bil prikloplen, samo zato, da ne bi dobo neopra-
vičeno uro. Samo pa nisem si nič zapisoval. Nisem bil motiviran.« M2: »Spal
sem do dvanajstih. Včasih sem šel gor, sem si računalnik prižgal. Me je pol
tam učiteljica poklicala nazaj in mi je na računalniku vse povedala. Včasih pa
me je učitelica prej na telefon poklicala, da moram na računalnik prit.« M4:
»Ja, ker nisem imel bolše razlage. Pač, v šoli sem imel več razlage. Bol kon-
tam. Ne pa doma.« M1: »Motivacija za telovadbo. To pa dam čisto petico. Sem
bil z njim vsaki dan v vezi. Preko SMS, da naj pač pošljem slike, kako telova-
dim. Motivacija je bila, da nekaj naredimo doma, počistimo stanovanje, da
nekaj skuhamo. V domu sem bolj motiviran.« M2: »Sta vidva me poklicala.
Živčen [. . .]. Biti cel dan na računalnik. Tukaj sem bolj motiviran.« M3: »Ve-
čina prek Timsov, vse skup nisem kontal, o čem se gre. Malo mi je dolgi cajt
bil. Tukaj mam večjo motivacijo. Doma sem bil bolj tak tak motiviran.« M4:
»Tu v domu je boljša motivacija. Zdravila doma nisem jemal. Sem jih zavra-
čal [. . .].« Pri mladostnikih z MDR so se pokazale omejitve izvršilnega delova-
nja, zlasti na področju impulzivnosti, samoorganizacije in samočustvenega
uravnavanja.
Buchnatova in Wojciechowska (2020) opozarjata na stanja, ki kažejo na
205
