Page 208 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 208
rej Kociper
vzgoje na daljavo z učenci s posebnimi potrebami), ki so jih navajali udele-
ženci raziskave, so imeli negativen učinek na pedagoško delo in medosebne
odnose v primarnem okolju mladostnikov. K temu dejstvu je moč pripisati
odsotnost socialnih kompetenc, saj navedenih konfliktih situacij niso zmogli
obvladovati in je bila njihova frustracijska toleranca⁸ takrat zelo nizka. Dom-
ska vzgoja se, upoštevajoč specifične potrebe mladostnikov z MDR, s peda-
goškim delom na daljavo ne more v dovolj veliki meri uresničevati. Šele ra-
zumevanje in upoštevanje njihovih potreb ter specifičnosti njihovih primanj-
kljajev je lahko podlaga za sprejemanje različnih intervencijskih strategij v
primeru ponovite podobnih ukrepov in dela na daljavo zaradi zaščite ljudi
pred epidemijo.
Literatura
Blaskó, Z., P. Da Costa in S. Schnepf, S. V. 2021. »Learning Loss and Educatio-
nal Inequalities in Europe: Mapping the Potential Consequences of the
COVID-19 Crisis.« IZA Discussion Papers 14298, Institute of Labor Econo-
mics (IZA), Bonn.
Buchnat, M., in Wojciechowska, A. 2020. »Online Education of Students with
Mild Intellectual Disability and Autism Spectrum Disorder during the
COVID-19 Pandemic.« Interdyscyplinarne Konteksty Pedagogiki Specjalnej
10:149–171.
Cachia, R., A. Velicu, S. Chaudron, R. Di Gioia in R. Vuorikari. 2021. Emergency
Remote Schooling during COVID-19: A Closer Look at European families.
Luksemburg: Publications Office of the European Union.
Courtenay, K., in B. Perera. 2020. »COVID-19 and People with Intellectual Disa-
bility: Impacts of a Pandemic.« Irish Journal of Psychological Medicine 37 (3):
231–236.
Dove, N., J. Wong, R. Gustafson in T. Corneil. 2020. Impact of School Closures on
Learning, Child and Family Well-Being during the COVID-19 Pandemic. Van-
couver: BC Centre for Disease Control & BC Children’s Hospital.
Dunet, D. O., P. B. Sparling, J. Hersey, P. Williams-Piehota, M. D. Hill, C. Hans-
sen in F. Lawrenz. 2008. »A New Evaluation Tool to Obtain Practice-Based
⁸ Frustracija je notranja napetost, ki jo človek občuti, ko nekaj ne gre po pričakovanjih. Občutek
frustracije je tudi vrsta motivacijskega pogona pri doseganju ciljev in delovanja, ko oseba na-
leti na ovire in motnje, zaradi česar se njen interes ne more uresničiti. Kot rezultat se ustvarita
napetost in čustvena reakcija. Frustracijska toleranca predstavlja mejo oviranosti, ki jo še prene-
semo, ne da bi bili frustrirani. Neposredno vpliva na učno motivacijo učencev v procesu učenja,
prepričanje, samozavedanje in motiviranost (Wang 2012). Na našo frustracijo lahko vpliva tudi
družbeno okolje, bodisi v smislu smislu krepitve in stabilizacije že obstoječe predispozicije ali
pa v smislu prispevanja k majhnim spremembam frustracije. Npr.: bolj kot so rigidni in discipli-
nirani starši, bolj se povečuje število frustracij, s katerimi se sooča njihov otrok (Jeronimus in
Odilia 2017).
208
vzgoje na daljavo z učenci s posebnimi potrebami), ki so jih navajali udele-
ženci raziskave, so imeli negativen učinek na pedagoško delo in medosebne
odnose v primarnem okolju mladostnikov. K temu dejstvu je moč pripisati
odsotnost socialnih kompetenc, saj navedenih konfliktih situacij niso zmogli
obvladovati in je bila njihova frustracijska toleranca⁸ takrat zelo nizka. Dom-
ska vzgoja se, upoštevajoč specifične potrebe mladostnikov z MDR, s peda-
goškim delom na daljavo ne more v dovolj veliki meri uresničevati. Šele ra-
zumevanje in upoštevanje njihovih potreb ter specifičnosti njihovih primanj-
kljajev je lahko podlaga za sprejemanje različnih intervencijskih strategij v
primeru ponovite podobnih ukrepov in dela na daljavo zaradi zaščite ljudi
pred epidemijo.
Literatura
Blaskó, Z., P. Da Costa in S. Schnepf, S. V. 2021. »Learning Loss and Educatio-
nal Inequalities in Europe: Mapping the Potential Consequences of the
COVID-19 Crisis.« IZA Discussion Papers 14298, Institute of Labor Econo-
mics (IZA), Bonn.
Buchnat, M., in Wojciechowska, A. 2020. »Online Education of Students with
Mild Intellectual Disability and Autism Spectrum Disorder during the
COVID-19 Pandemic.« Interdyscyplinarne Konteksty Pedagogiki Specjalnej
10:149–171.
Cachia, R., A. Velicu, S. Chaudron, R. Di Gioia in R. Vuorikari. 2021. Emergency
Remote Schooling during COVID-19: A Closer Look at European families.
Luksemburg: Publications Office of the European Union.
Courtenay, K., in B. Perera. 2020. »COVID-19 and People with Intellectual Disa-
bility: Impacts of a Pandemic.« Irish Journal of Psychological Medicine 37 (3):
231–236.
Dove, N., J. Wong, R. Gustafson in T. Corneil. 2020. Impact of School Closures on
Learning, Child and Family Well-Being during the COVID-19 Pandemic. Van-
couver: BC Centre for Disease Control & BC Children’s Hospital.
Dunet, D. O., P. B. Sparling, J. Hersey, P. Williams-Piehota, M. D. Hill, C. Hans-
sen in F. Lawrenz. 2008. »A New Evaluation Tool to Obtain Practice-Based
⁸ Frustracija je notranja napetost, ki jo človek občuti, ko nekaj ne gre po pričakovanjih. Občutek
frustracije je tudi vrsta motivacijskega pogona pri doseganju ciljev in delovanja, ko oseba na-
leti na ovire in motnje, zaradi česar se njen interes ne more uresničiti. Kot rezultat se ustvarita
napetost in čustvena reakcija. Frustracijska toleranca predstavlja mejo oviranosti, ki jo še prene-
semo, ne da bi bili frustrirani. Neposredno vpliva na učno motivacijo učencev v procesu učenja,
prepričanje, samozavedanje in motiviranost (Wang 2012). Na našo frustracijo lahko vpliva tudi
družbeno okolje, bodisi v smislu smislu krepitve in stabilizacije že obstoječe predispozicije ali
pa v smislu prispevanja k majhnim spremembam frustracije. Npr.: bolj kot so rigidni in discipli-
nirani starši, bolj se povečuje število frustracij, s katerimi se sooča njihov otrok (Jeronimus in
Odilia 2017).
208
