Page 204 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 204
rej Kociper
čas. Starši imajo pri oblikovanju uporabe digitalnih medijev pri svojih otrocih
ključno vlogo, saj skušajo poiskati ravnovesje med zmanjševanjem tveganj in
hkrati omogočanjem priložnosti (Zaman idr. 2016). Rezultati raziskave Rocío
Isabel Martínez, Patricie Moreno in Geme Paramio-Pérez (2018) poudarjajo,
da imajo mladostniki z MDR pri »obdelavi informacij« z uporabo samo enega
medija, kot je besedilo, težave pri razumevanju ter sledenju navodilom in raz-
lagam.
Komunikacija in socialni odnosi
M1: »Z domom sem bil povezan. Če sem potreboval pomoč, sem imel vajino
telefonsko. Sem poklical pa sem vprašal. Z vrstniki telefonsko preko Vibra.«
Tudi glede zdravstvenih težav se je mladostnik pogovoril s svojo zdravnico.
M1: »Zdravila bi tudi mogel jemati pa sem se pogovarjal s svojo zdravnico.
Telefonsko sva se čula [. . .].« M2: »Bolj slabo. Preko telefona.« M3: »Pa tu pa
tamo smo malo. Prek telefona. Pogrešal sem vas, malo ja. Spremljal spletno
stran, malo sem ja, tudi. Da bi bolj čuli pa to.« En mladostnik pove, da je redko
s kom govoril. M4: »Ne vem, če sem se jaz kaj tu čul. Kar sta imela mama in
vzgojitelica. Če sta se kaj čuli. Telefonsko, ja. Z vrstniki. Ne glih.«
Tudi vzgojitelja sta se posluževala številnih komunikacijskih sredstev. V1:
»Z otroki sem kontaktiral samo preko telefona, SMS in preko staršev, ker dru-
gih možnosti nisem imel. Občasno sem vzpostavil tudi videoklice, vendar sta
bila slika in ton nekvalitetna, zato sem to opustil. Vzpostavljanje povezave je
včasih terjalo več časa kot pogovori sami.« V2: »Preko SMS, elektronske pošte,
telefona, spleta.«
M1: »Malo sma se z atejem skregala pa do večera se nisva pobotala [. . .].
Pač to je bilo tak vedno [. . .].« M4: »Pogrešal sem vse vas iz skupine. To sem
ugotovil. Počutil sem se brez veze.« M4: »Potem smo se doma kregali [. . .].
Najtežje je, ko se kregava z mamo. Kao da jaz vse narobe delam. Ker se je ona
začela dret, pol sem še jaz začnel dret. Kregal smo se v trenutku. Kregali smo
se vsakih pet minut.«
Vzgojitelji so spremljali delo mladostnikov na različne načine. V1: »Kar se
tiče kontrole narejenega dela z njihove strani, nisem imel pravega vpogleda.
Moral sem jim verjeti na besedo [. . .].« V2: »Preko njihovih povratnih informa-
cij, naštetih komunikacijskih povezav.« V2: »Naša populacija v komunikaciji
že v samem bistvu nima rada preveč deležnikov, še manj pa abstraktnih, kar
pa digitalizacija tudi je.«
Medosebni odnosi in komunikacija v družini so bili večkrat neustrezni in
zapleteni. Mladostniki potrjujejo, da so imeli težave s komunikacijo in odnosi
doma. Rubin, Bukowski in Parker (2008) navajajo, da se morajo zato, da bi
204
čas. Starši imajo pri oblikovanju uporabe digitalnih medijev pri svojih otrocih
ključno vlogo, saj skušajo poiskati ravnovesje med zmanjševanjem tveganj in
hkrati omogočanjem priložnosti (Zaman idr. 2016). Rezultati raziskave Rocío
Isabel Martínez, Patricie Moreno in Geme Paramio-Pérez (2018) poudarjajo,
da imajo mladostniki z MDR pri »obdelavi informacij« z uporabo samo enega
medija, kot je besedilo, težave pri razumevanju ter sledenju navodilom in raz-
lagam.
Komunikacija in socialni odnosi
M1: »Z domom sem bil povezan. Če sem potreboval pomoč, sem imel vajino
telefonsko. Sem poklical pa sem vprašal. Z vrstniki telefonsko preko Vibra.«
Tudi glede zdravstvenih težav se je mladostnik pogovoril s svojo zdravnico.
M1: »Zdravila bi tudi mogel jemati pa sem se pogovarjal s svojo zdravnico.
Telefonsko sva se čula [. . .].« M2: »Bolj slabo. Preko telefona.« M3: »Pa tu pa
tamo smo malo. Prek telefona. Pogrešal sem vas, malo ja. Spremljal spletno
stran, malo sem ja, tudi. Da bi bolj čuli pa to.« En mladostnik pove, da je redko
s kom govoril. M4: »Ne vem, če sem se jaz kaj tu čul. Kar sta imela mama in
vzgojitelica. Če sta se kaj čuli. Telefonsko, ja. Z vrstniki. Ne glih.«
Tudi vzgojitelja sta se posluževala številnih komunikacijskih sredstev. V1:
»Z otroki sem kontaktiral samo preko telefona, SMS in preko staršev, ker dru-
gih možnosti nisem imel. Občasno sem vzpostavil tudi videoklice, vendar sta
bila slika in ton nekvalitetna, zato sem to opustil. Vzpostavljanje povezave je
včasih terjalo več časa kot pogovori sami.« V2: »Preko SMS, elektronske pošte,
telefona, spleta.«
M1: »Malo sma se z atejem skregala pa do večera se nisva pobotala [. . .].
Pač to je bilo tak vedno [. . .].« M4: »Pogrešal sem vse vas iz skupine. To sem
ugotovil. Počutil sem se brez veze.« M4: »Potem smo se doma kregali [. . .].
Najtežje je, ko se kregava z mamo. Kao da jaz vse narobe delam. Ker se je ona
začela dret, pol sem še jaz začnel dret. Kregal smo se v trenutku. Kregali smo
se vsakih pet minut.«
Vzgojitelji so spremljali delo mladostnikov na različne načine. V1: »Kar se
tiče kontrole narejenega dela z njihove strani, nisem imel pravega vpogleda.
Moral sem jim verjeti na besedo [. . .].« V2: »Preko njihovih povratnih informa-
cij, naštetih komunikacijskih povezav.« V2: »Naša populacija v komunikaciji
že v samem bistvu nima rada preveč deležnikov, še manj pa abstraktnih, kar
pa digitalizacija tudi je.«
Medosebni odnosi in komunikacija v družini so bili večkrat neustrezni in
zapleteni. Mladostniki potrjujejo, da so imeli težave s komunikacijo in odnosi
doma. Rubin, Bukowski in Parker (2008) navajajo, da se morajo zato, da bi
204
