Page 203 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 203
Domska vzgoja mladostnikov z motnjami v duševnem razvoju na daljavo
Vse to je prišlo naenkrat, hitro in skoraj nepričakovano. Na začetku sem bil
zelo zmeden, saj nisem vedel, kje in kako sploh začeti. V skupini delava dva
vzgojitelja, zato sem se tolažil, da bova s skupnimi močmi zmogla.« V2: »Z
ničemer. Bil sem popolnoma nepripravljen na takšno delo.«
Tehnološka pripravljenost in spremljajoče težave
M1: »Glede računalniške opreme sem bil na minusu. Saj sem mel računalnik,
samo nisem mel kamere in mikrofona. Čez čas sem to nabavil. Drugače pa
sem imel telefon. Sem se priklopu in poslušal, kaj je govoril profesor.« Težave s
ponudniki interneta je imel en mladostnik – M1: »Mi smo povezani s trgovino,
ne. Mi imamo elektriko z njimi skupaj. In se enkrat zgodlo, da je počlo nekaj
notri. Pa ker imamo elektriko z njimi skupaj te pa valjda gre vse to skupaj.
Brez elektrike sem bil, brez interneta. Z operaterjem smo se kregali tudi. Niso
reševali težave z internetom. Večkrat je ven vrglo internet [. . .].«
Glede dela z IKT so mladostniki z MDR imeli več težav. M1: »Že pred tem
nam je profesor pokazal, kak kaj deluje. Kam se moramo prijavit. Saj sem si-
cer znal se priklopit na Timse. Samo nisem vedel, kako bo to delovalo. Kako
bomo dobivali ocene.« Ostali trije mladostniki so imeli opremo, vendar pa
tudi precej težav s povezavo in zaradi tega tudi v odnosih doma. M2: »Nisem
bil pripravljen. Internet ni delal. Najtežje je bilo učenje preko računalnika.«
M3: »Sem imel računalnik, ja. Samo mi je štekal dosti. Prek Timsov, drugače
vse skup. Ma če sem cele dneve bil za računalnikom samo. Ma nekaj sem zmo-
gel.« M4: »Internet je pač štekal. Po navadi je učitelica dala nekaj gor. Vsem je
že drugi dan pokazala, meni pa komaj četrti dan.«
Vzgojitelja sta imela pri delu z IKT manj težav. V1: »Raba digitalne tehnolo-
gije mi ni delala težav, saj sem uporabljal le telefon.« V2: »S hitrim usposablja-
njem digitalnih veščin.«
Vsi mladostniki z MDR, ki so bili vključeni v raziskavo, niso imeli ustreznih
tehničnih pogojev in vsebinskih priprav, ki jih zahteva tovrstno učenje. Ca-
chia idr. (2021) v svojem poročilu navajajo, da se je šolanje na daljavo v času
epidemije med otroki zelo razlikovalo. Glavne razlike, o katerih so poročale
družine, so bile povezane s starostnimi skupinami, z urnikom, digitalnimi
kompetencami učiteljev, s stopnjo interakcije med učiteljem in učencem, z
delovno obremenitvijo, organizacijo družine in uporabo ali neuporabo digi-
talne tehnologije za poučevanje s strani učitelja. Številne šole in učitelji so
šli med poukom na daljavo skozi fazo poskusov in napak ter ob tej izkušnji
spreminjali svoj pristop k poučevanju.
Družine so pripravile različne strategije starševskega posredovanja pri ob-
vladovanju te nove realnosti uporabe tehnologije za šolsko delo in prosti
203
Vse to je prišlo naenkrat, hitro in skoraj nepričakovano. Na začetku sem bil
zelo zmeden, saj nisem vedel, kje in kako sploh začeti. V skupini delava dva
vzgojitelja, zato sem se tolažil, da bova s skupnimi močmi zmogla.« V2: »Z
ničemer. Bil sem popolnoma nepripravljen na takšno delo.«
Tehnološka pripravljenost in spremljajoče težave
M1: »Glede računalniške opreme sem bil na minusu. Saj sem mel računalnik,
samo nisem mel kamere in mikrofona. Čez čas sem to nabavil. Drugače pa
sem imel telefon. Sem se priklopu in poslušal, kaj je govoril profesor.« Težave s
ponudniki interneta je imel en mladostnik – M1: »Mi smo povezani s trgovino,
ne. Mi imamo elektriko z njimi skupaj. In se enkrat zgodlo, da je počlo nekaj
notri. Pa ker imamo elektriko z njimi skupaj te pa valjda gre vse to skupaj.
Brez elektrike sem bil, brez interneta. Z operaterjem smo se kregali tudi. Niso
reševali težave z internetom. Večkrat je ven vrglo internet [. . .].«
Glede dela z IKT so mladostniki z MDR imeli več težav. M1: »Že pred tem
nam je profesor pokazal, kak kaj deluje. Kam se moramo prijavit. Saj sem si-
cer znal se priklopit na Timse. Samo nisem vedel, kako bo to delovalo. Kako
bomo dobivali ocene.« Ostali trije mladostniki so imeli opremo, vendar pa
tudi precej težav s povezavo in zaradi tega tudi v odnosih doma. M2: »Nisem
bil pripravljen. Internet ni delal. Najtežje je bilo učenje preko računalnika.«
M3: »Sem imel računalnik, ja. Samo mi je štekal dosti. Prek Timsov, drugače
vse skup. Ma če sem cele dneve bil za računalnikom samo. Ma nekaj sem zmo-
gel.« M4: »Internet je pač štekal. Po navadi je učitelica dala nekaj gor. Vsem je
že drugi dan pokazala, meni pa komaj četrti dan.«
Vzgojitelja sta imela pri delu z IKT manj težav. V1: »Raba digitalne tehnolo-
gije mi ni delala težav, saj sem uporabljal le telefon.« V2: »S hitrim usposablja-
njem digitalnih veščin.«
Vsi mladostniki z MDR, ki so bili vključeni v raziskavo, niso imeli ustreznih
tehničnih pogojev in vsebinskih priprav, ki jih zahteva tovrstno učenje. Ca-
chia idr. (2021) v svojem poročilu navajajo, da se je šolanje na daljavo v času
epidemije med otroki zelo razlikovalo. Glavne razlike, o katerih so poročale
družine, so bile povezane s starostnimi skupinami, z urnikom, digitalnimi
kompetencami učiteljev, s stopnjo interakcije med učiteljem in učencem, z
delovno obremenitvijo, organizacijo družine in uporabo ali neuporabo digi-
talne tehnologije za poučevanje s strani učitelja. Številne šole in učitelji so
šli med poukom na daljavo skozi fazo poskusov in napak ter ob tej izkušnji
spreminjali svoj pristop k poučevanju.
Družine so pripravile različne strategije starševskega posredovanja pri ob-
vladovanju te nove realnosti uporabe tehnologije za šolsko delo in prosti
203
