Page 216 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 216
ina Bogatec, Sara Brezigar in Maja Mezgec
Preglednica 3 Materni jezik prvošolcev v šolskem letu 2019/2020 glede na stopnjo šolanja
Stopnja šolanja () () ()
Vrtci , , ,
Osnovne šole , , ,
Prvostopenjske srednje šole , , ,
Drugostopenjske srednje šole , , ,
Povprečno , , ,
Opombe Naslovi stolpcev: (1) slovenski, (2) slovenski, italijanski in/ali drug, (3) neslovenski.
V odstotkih. Prirejeno po Bogatec (2020a).
Pretežno slovenski ,
Slovenski, italijanski in/ali drug ,
Pretežno neslovenski ,
Slika 1 Pogovorni jezik prvošolcev zunaj šole v šolskem letu 2019/2020 (N = 168, prirejeno
po Bogatec 2020a)
Jezikovna raznolikost
Vrtce in šole s slovenskim učnim jezikom oziroma slovensko-italijanskim dvo-
jezičnim poukom v Italiji obiskujejo otroci z različnim maternim jezikom. Pre-
glednica 3 prikazuje materni jezik otrok, ki so v šolskem letu 2019/2020 obi-
skovali prvi letnik oziroma prvi razred na posamezni stopnji šolanja. Sestava
prvošolcev je dokaj heterogena: v skupnem seštevku je otrok z neslovenskim
maternim jezikom največ (41 ), z »mešanim«³ maternim jezikom jih je slaba
tretjina (32 ), otrok s slovenskim maternim jezikom pa je 27 .
Pri prehajanju iz vrtca in do drugostopenjske srednje šole se jezikovna se-
stava vpisanih spreminja. Pojav je odvisen od večjega priliva otrok iz neslo-
vensko oziroma večinoma italijansko govorečih družin, vezan pa je tudi na
izbiro italijanske šole, na katero se prepišejo zlasti učenci z neslovenskim ma-
ternim jezikom ob prehodu na srednjo stopnjo šolanja.
Iz preglednice 3 je torej razvidno, da je populacija, ki obiskuje drugosto-
penjske šole, precej različna od populacij na predhodnih stopnjah šolanja,
saj jo obiskuje le 20 dijakov neslovenskega jezika, medtem ko je ta delež
na predhodnih stopnjah šolanja od 36 do 55 . Za preostale dijake drugosto-
penjskih šol je slovenščina materni jezik (38 ) ali eden izmed jezikov (»me-
šani«), ki ga uporabljajo (43 ).
Zelo podobna prejšnji je sestava vpisanih glede na rabo jezika/jezikov zu-
naj šole (slika 1). Četrtina (25 ) prvošolcev drugostopenjskih šol se zunaj šole
³ Izraz »mešani« uporabljamo, ko otrok začne govoriti v dveh ali več jezikih, med katerimi je eden
slovenski.
216
Preglednica 3 Materni jezik prvošolcev v šolskem letu 2019/2020 glede na stopnjo šolanja
Stopnja šolanja () () ()
Vrtci , , ,
Osnovne šole , , ,
Prvostopenjske srednje šole , , ,
Drugostopenjske srednje šole , , ,
Povprečno , , ,
Opombe Naslovi stolpcev: (1) slovenski, (2) slovenski, italijanski in/ali drug, (3) neslovenski.
V odstotkih. Prirejeno po Bogatec (2020a).
Pretežno slovenski ,
Slovenski, italijanski in/ali drug ,
Pretežno neslovenski ,
Slika 1 Pogovorni jezik prvošolcev zunaj šole v šolskem letu 2019/2020 (N = 168, prirejeno
po Bogatec 2020a)
Jezikovna raznolikost
Vrtce in šole s slovenskim učnim jezikom oziroma slovensko-italijanskim dvo-
jezičnim poukom v Italiji obiskujejo otroci z različnim maternim jezikom. Pre-
glednica 3 prikazuje materni jezik otrok, ki so v šolskem letu 2019/2020 obi-
skovali prvi letnik oziroma prvi razred na posamezni stopnji šolanja. Sestava
prvošolcev je dokaj heterogena: v skupnem seštevku je otrok z neslovenskim
maternim jezikom največ (41 ), z »mešanim«³ maternim jezikom jih je slaba
tretjina (32 ), otrok s slovenskim maternim jezikom pa je 27 .
Pri prehajanju iz vrtca in do drugostopenjske srednje šole se jezikovna se-
stava vpisanih spreminja. Pojav je odvisen od večjega priliva otrok iz neslo-
vensko oziroma večinoma italijansko govorečih družin, vezan pa je tudi na
izbiro italijanske šole, na katero se prepišejo zlasti učenci z neslovenskim ma-
ternim jezikom ob prehodu na srednjo stopnjo šolanja.
Iz preglednice 3 je torej razvidno, da je populacija, ki obiskuje drugosto-
penjske šole, precej različna od populacij na predhodnih stopnjah šolanja,
saj jo obiskuje le 20 dijakov neslovenskega jezika, medtem ko je ta delež
na predhodnih stopnjah šolanja od 36 do 55 . Za preostale dijake drugosto-
penjskih šol je slovenščina materni jezik (38 ) ali eden izmed jezikov (»me-
šani«), ki ga uporabljajo (43 ).
Zelo podobna prejšnji je sestava vpisanih glede na rabo jezika/jezikov zu-
naj šole (slika 1). Četrtina (25 ) prvošolcev drugostopenjskih šol se zunaj šole
³ Izraz »mešani« uporabljamo, ko otrok začne govoriti v dveh ali več jezikih, med katerimi je eden
slovenski.
216
