Page 219 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 219
Pouk na daljavo v drugostopenjskih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Italiji
odgovori ravnateljev: 91 jih je mnenja, da so pri spletni izvedbi pouka sledili
standardnemu urniku in predmetniku, le izvedbo so prenesli na splet (Fon-
dazione Agnelli 2021). Pri tem velja upoštevati tudi administrativne zahteve,
ki niso bile prilagojene spletni izvedbi pouka (npr. urnik, poročanje o obsegu
in razporedu dela učiteljev itd.).
Tudi pri analizi oblik pouka na daljavo večina anketiranih navaja frontalna
predavanja, preverjanje znanja in naloge (Fondazione Agnelli 2021). V pri-
merjavi s tradicionalnim poukom v živo pa velja izpostaviti, da si počasi utira
pot pošiljanje posnetkov in drugih gradiv za poglobitev znanja. Redke so na-
vedbe uporabe didaktičnih platform z raznimi didaktičnimi aplikacijami. Kot
učni pripomoček pa je še vedno najbolj v rabi učbenik (85–93 ) (Fondazione
Agnelli 2021). Lahko torej trdimo, da tiskani učbenik ostaja glavni učni pripo-
moček in so digitalna učna gradiva v ozadju. Ta so bila vse do pandemije v
glavnem pojmovana kot podpora tiskanemu učnemu gradivu. V učbeniških
paketih večjih založnikov je predviden dostop do dodatnih digitalnih gradiv,
ki so komplementarna učbenikom. Žal pa ne razpolagamo s podatki, ali je
njihova uporaba med pandemijo narasla.
Po mnenju raziskovalcev podatki o izvedbenih oblikah lahko prispevajo k
razlagi, zakaj so imeli učenci težave z ohranjanjem motivacije, s sledenjem
učnim uram, z aktivnim vključevanjem učencev ter interakcijo s profesorji
in sošolci idr. (Fondazione Agnelli 2021; Girelli 2020). Zaznana sta bila večji
občutek utrujenosti in večji napor za ohranjanje koncentracije (Fondazione
Agnelli 2021), k čemur velja dodati še nizko motivacijo in pomanjkanje ak-
tivne participacije med poukom (INDIRE 2021).
Da italijanski šolski sistem ni bil pripravljen na nagel prehod na šolanje na
daljavo, kažejo tudi podatki, zbrani z raziskavo PISA pred pandemijo (Pal-
merio in Caponera 2020). Polovica petnajstletnikov obiskuje šole, za katere
ravnatelji menijo, da imajo njihovi učitelji ustrezne kompetence za uporabo
informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) pri pouku. Po mnenju ravna-
teljev velik delež učiteljev teh kompetenc pred pandemijo ni imel, zaradi če-
sar so posledično potrebovali več časa za prehod na šolanje na daljavo (Pal-
merio in Caponera 2020).
Učitelji sicer navajajo, da so bili med pandemijo deležni številnih izobra-
ževanj in usposabljanj, posebej od septembra 2020 dalje, vendar so bila ta v
glavnem namenjena uporabi platform in videokonferenčnih sistemov. Jih je
pa polovica omenila, da so se udeležili tudi izobraževanj, namenjenim inova-
tivnim didaktičnim pristopom, vendar se sodeč po zgoraj navedenih podat-
kih prenosa usvojenega znanja v učno prakso ne zazna (Fondazione Agnelli
2021).
219
odgovori ravnateljev: 91 jih je mnenja, da so pri spletni izvedbi pouka sledili
standardnemu urniku in predmetniku, le izvedbo so prenesli na splet (Fon-
dazione Agnelli 2021). Pri tem velja upoštevati tudi administrativne zahteve,
ki niso bile prilagojene spletni izvedbi pouka (npr. urnik, poročanje o obsegu
in razporedu dela učiteljev itd.).
Tudi pri analizi oblik pouka na daljavo večina anketiranih navaja frontalna
predavanja, preverjanje znanja in naloge (Fondazione Agnelli 2021). V pri-
merjavi s tradicionalnim poukom v živo pa velja izpostaviti, da si počasi utira
pot pošiljanje posnetkov in drugih gradiv za poglobitev znanja. Redke so na-
vedbe uporabe didaktičnih platform z raznimi didaktičnimi aplikacijami. Kot
učni pripomoček pa je še vedno najbolj v rabi učbenik (85–93 ) (Fondazione
Agnelli 2021). Lahko torej trdimo, da tiskani učbenik ostaja glavni učni pripo-
moček in so digitalna učna gradiva v ozadju. Ta so bila vse do pandemije v
glavnem pojmovana kot podpora tiskanemu učnemu gradivu. V učbeniških
paketih večjih založnikov je predviden dostop do dodatnih digitalnih gradiv,
ki so komplementarna učbenikom. Žal pa ne razpolagamo s podatki, ali je
njihova uporaba med pandemijo narasla.
Po mnenju raziskovalcev podatki o izvedbenih oblikah lahko prispevajo k
razlagi, zakaj so imeli učenci težave z ohranjanjem motivacije, s sledenjem
učnim uram, z aktivnim vključevanjem učencev ter interakcijo s profesorji
in sošolci idr. (Fondazione Agnelli 2021; Girelli 2020). Zaznana sta bila večji
občutek utrujenosti in večji napor za ohranjanje koncentracije (Fondazione
Agnelli 2021), k čemur velja dodati še nizko motivacijo in pomanjkanje ak-
tivne participacije med poukom (INDIRE 2021).
Da italijanski šolski sistem ni bil pripravljen na nagel prehod na šolanje na
daljavo, kažejo tudi podatki, zbrani z raziskavo PISA pred pandemijo (Pal-
merio in Caponera 2020). Polovica petnajstletnikov obiskuje šole, za katere
ravnatelji menijo, da imajo njihovi učitelji ustrezne kompetence za uporabo
informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) pri pouku. Po mnenju ravna-
teljev velik delež učiteljev teh kompetenc pred pandemijo ni imel, zaradi če-
sar so posledično potrebovali več časa za prehod na šolanje na daljavo (Pal-
merio in Caponera 2020).
Učitelji sicer navajajo, da so bili med pandemijo deležni številnih izobra-
ževanj in usposabljanj, posebej od septembra 2020 dalje, vendar so bila ta v
glavnem namenjena uporabi platform in videokonferenčnih sistemov. Jih je
pa polovica omenila, da so se udeležili tudi izobraževanj, namenjenim inova-
tivnim didaktičnim pristopom, vendar se sodeč po zgoraj navedenih podat-
kih prenosa usvojenega znanja v učno prakso ne zazna (Fondazione Agnelli
2021).
219
