Page 220 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 220
ina Bogatec, Sara Brezigar in Maja Mezgec
Metodologija
V prispevku uporabljamo podatke iz študije Pouk na daljavo, ki jo je SLORI iz-
vedel v sodelovanju z Deželno komisijo za slovenske šole⁴ ob koncu šolskega
leta 2019/2020.⁵ Omejili smo se zgolj na analizo odgovorov profesorjev in dija-
kov, ki so v šolskem letu 2019/2020 obiskovali drugostopenjsko srednjo šolo s
slovenskim učnim jezikom in so nam pomagali odgovoriti na v nadaljevanju
navedene raziskovalne hipoteze.
Raziskovalne hipoteze in vprašanja
Z ad hoc statistično obdelavo in analizo kvantitativnih podatkov smo prever-
jali naslednje tri hipoteze:
– Profesorji drugostopenjskih šol so imeli različne izkušnje s poukom na
daljavo, in sicer glede na težave, oblike pouka na daljavo in učinkovitost
teh oblik.
– Dijaki in profesorji drugostopenjskih šol so imeli težave z uporabo IKT-
orodij pri pouku na daljavo.
– Za dijake in profesorje drugostopenjskih šol je pouk na daljavo pred-
stavljal negativno izkušnjo.
Vključeni v študijo
V študijo so bili vključeni profesorji in dijaki, ki obiskujejo 1., 2., 3., 4. ali 5. razred
drugostopenjskih srednjih šol v Trstu in Gorici. Zbiranje podatkov je potekalo
maja in junija 2020.
Ravnateljstva so povezavo do spletnega vprašalnika poslala vsem profe-
sorjem in dijakom. Povabilo je sprejelo 124 (77 ) od skupno 161⁶ profesorjev.
Delež anketiranih niha od 69 do 75 glede na razred, v katerem poučujejo
(slika 2).⁷
⁴ Deželna komisija za slovenske šole deluje po zakonu 932/1973 ter jo sestavljajo šolniki in pred-
stavniki krajevne uprave. Komisija izdaja mnenja o vseh vprašanjih, povezanih s slovensko šolo
v Italiji (Bogatec 2020b).
⁵ Namen ankete je bil preveriti trenutno stanje in ugotoviti morebitne pomanjkljivosti, ki se po-
javljajo pri pouku na daljavo v vrtcih in šolah s slovenskim učnim jezikom oziroma slovensko-
italijanskim dvojezičnim poukom v Italiji. V anketi so sodelovali starši učencev osnovnih in prvo-
stopenjskih srednjih šol, dijaki drugostopenjskih srednjih šol in pedagoški kader vseh stopenj
šolanja. Anketni rezultati so na razpolago ravnateljstvom za interno rabo.
⁶ Podatek je posredoval Urad za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo - Julijsko
krajino (www.scuola.fvg.it/usr/fvg/USRFVG/Scuole_in_lingua_slovena).
⁷ Profesorji lahko poučujejo v več razredih.
220
Metodologija
V prispevku uporabljamo podatke iz študije Pouk na daljavo, ki jo je SLORI iz-
vedel v sodelovanju z Deželno komisijo za slovenske šole⁴ ob koncu šolskega
leta 2019/2020.⁵ Omejili smo se zgolj na analizo odgovorov profesorjev in dija-
kov, ki so v šolskem letu 2019/2020 obiskovali drugostopenjsko srednjo šolo s
slovenskim učnim jezikom in so nam pomagali odgovoriti na v nadaljevanju
navedene raziskovalne hipoteze.
Raziskovalne hipoteze in vprašanja
Z ad hoc statistično obdelavo in analizo kvantitativnih podatkov smo prever-
jali naslednje tri hipoteze:
– Profesorji drugostopenjskih šol so imeli različne izkušnje s poukom na
daljavo, in sicer glede na težave, oblike pouka na daljavo in učinkovitost
teh oblik.
– Dijaki in profesorji drugostopenjskih šol so imeli težave z uporabo IKT-
orodij pri pouku na daljavo.
– Za dijake in profesorje drugostopenjskih šol je pouk na daljavo pred-
stavljal negativno izkušnjo.
Vključeni v študijo
V študijo so bili vključeni profesorji in dijaki, ki obiskujejo 1., 2., 3., 4. ali 5. razred
drugostopenjskih srednjih šol v Trstu in Gorici. Zbiranje podatkov je potekalo
maja in junija 2020.
Ravnateljstva so povezavo do spletnega vprašalnika poslala vsem profe-
sorjem in dijakom. Povabilo je sprejelo 124 (77 ) od skupno 161⁶ profesorjev.
Delež anketiranih niha od 69 do 75 glede na razred, v katerem poučujejo
(slika 2).⁷
⁴ Deželna komisija za slovenske šole deluje po zakonu 932/1973 ter jo sestavljajo šolniki in pred-
stavniki krajevne uprave. Komisija izdaja mnenja o vseh vprašanjih, povezanih s slovensko šolo
v Italiji (Bogatec 2020b).
⁵ Namen ankete je bil preveriti trenutno stanje in ugotoviti morebitne pomanjkljivosti, ki se po-
javljajo pri pouku na daljavo v vrtcih in šolah s slovenskim učnim jezikom oziroma slovensko-
italijanskim dvojezičnim poukom v Italiji. V anketi so sodelovali starši učencev osnovnih in prvo-
stopenjskih srednjih šol, dijaki drugostopenjskih srednjih šol in pedagoški kader vseh stopenj
šolanja. Anketni rezultati so na razpolago ravnateljstvom za interno rabo.
⁶ Podatek je posredoval Urad za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo - Julijsko
krajino (www.scuola.fvg.it/usr/fvg/USRFVG/Scuole_in_lingua_slovena).
⁷ Profesorji lahko poučujejo v več razredih.
220
