Page 217 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 217
Pouk na daljavo v drugostopenjskih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Italiji
pogovarja pretežno v italijanskem ali kakšnem drugem neslovenskem jeziku,
42 prvošolcev uporablja več jezikov, med katerimi je tudi slovenski, tretjina
(33 ) pa se sporazumeva pretežno v slovenščini.
Pouk v času pandemije bolezni covid-19 v Italiji
Zaprtje šol zaradi pandemije bolezni covid-19 je po podatkih UNESCA (b. l.)
prizadelo več kot 70 svetovne šolajoče se populacije. Med prvimi drža-
vami, ki so v Evropi prekinile s poukom v živo, je bila Italija, ki jo je močno
prizadela epidemija bolezni covid-19. Država je tako 31. januarja razglasila iz-
redne razmere. Na osnovi epidemiološke slike, ki se je v prvih mesecih leta
naglo slabšala, so bili z uredbo predsednika vlade z dne 4. marca 2020 (De-
creto del Presidente del Consiglio dei ministri del 11 marzo 2020 2020a) uve-
deni prvi ukrepi za zajezitev okužb. Med njimi je bila tudi začasna prekinitev
vzgojno-izobraževalnih storitev (javnih in zasebnih šol, vrtcev in univerz). V
prvi uredbi je bilo načrtovano zaprtje šol in drugih izobraževalnih ustanov od
5. do 15. marca 2020, z naslednjimi uredbami pa so odredili podaljšanje zapr-
tja do konca šolskega leta (Decreto del Presidente del consiglio dei ministri
del 3 novembre 2020b in Parlamento Italiano 2022).
Na začetku naslednjega šolskega leta (2020/2021) je ministrstvo predvi-
delo različne modele za različne stopnje šolanja: vrtec in primarna stopnja
sta imela zagotovljen pouk v živo. Na sekundarni stopnji pa so bile možne
spremembe glede na epidemiološko sliko (Parlamento Italiano 2022). Zaradi
slabih epidemioloških razmer je bil v novembru na drugostopenjskih šolah
spet uveden pouk na daljavo, ki se je v deželi Furlaniji - Julijski krajini, kjer
se nahajajo šole s slovenskim učnim jezikom, večinoma nadaljeval skozi celo
šolsko leto. Lahko torej strnemo, da se je italijanski šolski sistem na pande-
mično stanje odzval s prehodom na šolanje na daljavo, predvsem na sekun-
darni stopnji. Tako kot v številnih drugih stvarnostih je tehnologija pred-
stavljala edino rešitev, ki je omogočala nadaljevanje vzgoje in izobraževa-
nja, dostop do spleta pa je čez noč postal dostop do izobraževanja (Šimec
2021).
Društvo za raziskovanje didaktike (SIRD) je po prvem letu šolanja na da-
ljavo izvedlo obsežnejšo raziskavo med učitelji. Stopnja odzivnosti je zna-
šala 2 , kar pomeni, da vzorec ni reprezentativen na vsedržavni ravni (Gi-
relli 2020). Kljub temu so sodelujoči učitelji ocenili, da je bil v prvem letu
izobraževanja na daljavo (do junija 2020) del učencev le deloma vključen v
izobraževanje na daljavo (18 ), del pa šolanja na daljavo ni spremljal (8 )
in posledično ni bil deležen nobene oblike šolanja. Deleži variirajo glede na
stopnjo šolanja in deželo. V deželi Furlaniji - Julijski krajini, kjer so prisotne
217
pogovarja pretežno v italijanskem ali kakšnem drugem neslovenskem jeziku,
42 prvošolcev uporablja več jezikov, med katerimi je tudi slovenski, tretjina
(33 ) pa se sporazumeva pretežno v slovenščini.
Pouk v času pandemije bolezni covid-19 v Italiji
Zaprtje šol zaradi pandemije bolezni covid-19 je po podatkih UNESCA (b. l.)
prizadelo več kot 70 svetovne šolajoče se populacije. Med prvimi drža-
vami, ki so v Evropi prekinile s poukom v živo, je bila Italija, ki jo je močno
prizadela epidemija bolezni covid-19. Država je tako 31. januarja razglasila iz-
redne razmere. Na osnovi epidemiološke slike, ki se je v prvih mesecih leta
naglo slabšala, so bili z uredbo predsednika vlade z dne 4. marca 2020 (De-
creto del Presidente del Consiglio dei ministri del 11 marzo 2020 2020a) uve-
deni prvi ukrepi za zajezitev okužb. Med njimi je bila tudi začasna prekinitev
vzgojno-izobraževalnih storitev (javnih in zasebnih šol, vrtcev in univerz). V
prvi uredbi je bilo načrtovano zaprtje šol in drugih izobraževalnih ustanov od
5. do 15. marca 2020, z naslednjimi uredbami pa so odredili podaljšanje zapr-
tja do konca šolskega leta (Decreto del Presidente del consiglio dei ministri
del 3 novembre 2020b in Parlamento Italiano 2022).
Na začetku naslednjega šolskega leta (2020/2021) je ministrstvo predvi-
delo različne modele za različne stopnje šolanja: vrtec in primarna stopnja
sta imela zagotovljen pouk v živo. Na sekundarni stopnji pa so bile možne
spremembe glede na epidemiološko sliko (Parlamento Italiano 2022). Zaradi
slabih epidemioloških razmer je bil v novembru na drugostopenjskih šolah
spet uveden pouk na daljavo, ki se je v deželi Furlaniji - Julijski krajini, kjer
se nahajajo šole s slovenskim učnim jezikom, večinoma nadaljeval skozi celo
šolsko leto. Lahko torej strnemo, da se je italijanski šolski sistem na pande-
mično stanje odzval s prehodom na šolanje na daljavo, predvsem na sekun-
darni stopnji. Tako kot v številnih drugih stvarnostih je tehnologija pred-
stavljala edino rešitev, ki je omogočala nadaljevanje vzgoje in izobraževa-
nja, dostop do spleta pa je čez noč postal dostop do izobraževanja (Šimec
2021).
Društvo za raziskovanje didaktike (SIRD) je po prvem letu šolanja na da-
ljavo izvedlo obsežnejšo raziskavo med učitelji. Stopnja odzivnosti je zna-
šala 2 , kar pomeni, da vzorec ni reprezentativen na vsedržavni ravni (Gi-
relli 2020). Kljub temu so sodelujoči učitelji ocenili, da je bil v prvem letu
izobraževanja na daljavo (do junija 2020) del učencev le deloma vključen v
izobraževanje na daljavo (18 ), del pa šolanja na daljavo ni spremljal (8 )
in posledično ni bil deležen nobene oblike šolanja. Deleži variirajo glede na
stopnjo šolanja in deželo. V deželi Furlaniji - Julijski krajini, kjer so prisotne
217
