Page 258 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 258
arina Česnik in Janez Drobnič
Hiter razvoj tehnologije je prinesel spremembe ne samo v izobraževanju,
temveč tudi na več družbenih in kulturnih področjih. Vseživljenjsko učenje in
izobraževanje nista omejena na šole, temveč sta privedla do pojava izobra-
ževalnih dejavnosti, ki se lahko odvijajo na vseh področjih življenja, doma, v
službi, neodvisno od časa in prostora. Durnalı, Orakcı in Aktan (2019, 228) so
navedli, da »izobraževanje in usposabljanje, ki se že tisoč let kaže v trikotniku
šola – učitelj – učenec, zdaj uporablja nove, večplastne, večkanalne alterna-
tive z uporabo tehnologij v izobraževalnem sistemu«.
Odprto učenje in učenje na daljavo je danes eno najhitreje rastočih po-
dročij izobraževanja in usposabljanja in je kot sila, ki prispeva k družbenemu
in gospodarskemu razvoju (UNESCO b. l.), postalo nepogrešljiv element za
širitev učenja in izobraževanja učiteljev v izobraževalnih sistemih v razvitih
državah ter državah v razvoju. Učne dejavnosti na daljavo, ki so se začele z
dopisnim izobraževanjem in se potem nadaljevale s televizijo, z videokon-
ferencami, asinhronim učenjem, s spletom, z internetnimi predavanji v živo,
govori v živo, deljenjem aplikacij, so danes zaznamovane z razvojem računal-
niških in omrežnih tehnologij, kot sta internet in intranet, na voljo so spletne
internetne aplikacije v učilnici v živo ali interaktivno poučevanje preko učne
platforme. Izobraževanje na daljavo, ki se je začelo obravnavati kot alterna-
tiva izobraževanju iz oči v oči, je razvilo aplikacije s sprejetjem visokošolskih
institucij (Aksoğan 2020).
Ko govorimo o izobraževanju na daljavo, ne moremo mimo dejstva, da so
sodobne tehnologije v našem življenju navzoče pri tako rekoč pri vseh gene-
racijah, zagotovo pa zlasti pri mladih (Petretto, Masala in Masala 2020). Raču-
nalnik z dostopom do interneta, telefon, tablica so orodja, ki se uporabljajo
na različnih ravneh: kot oblika preživljanja prostega časa, želen element ži-
vljenjskega sloga, instrument za komuniciranje in poučevanje ali končno kot
vir nevarnosti v smislu odvisnosti (Petretto, Masala in Masala 2020).
V epidemiološki situaciji so zaradi zaprtja šol informacijsko-komunikacij-
ske tehnologije (IKT) postale edini kanal komunikacije med učitelji in otroki
ter orodja, ki so omogočala realizacijo vzgojno-izobraževalnih procesov. Vsi
udeleženci teh procesov so morali preiti z možne uporabe orodij IKT v izo-
braževanju na nujno uporabo, ne glede na svoje kompetence, veščine, teh-
nološke zmožnosti (Börnert-Ringleb, Casale in Hillenbrand 2021). Učitelji so
morali spremeniti učne oblike in učne metode ter tudi metode motiviranja
učenca, ki imajo velik vpliv na učinkovitost učenja; jih prenesti v virtualno re-
sničnost, ne glede na njihove digitalne kompetence. In kot kažejo raziskave
(v Petretto, Masala in Masala 2020), so te različne, tako digitalne kompetence
staršev kot učiteljev in učencev samih.
258
Hiter razvoj tehnologije je prinesel spremembe ne samo v izobraževanju,
temveč tudi na več družbenih in kulturnih področjih. Vseživljenjsko učenje in
izobraževanje nista omejena na šole, temveč sta privedla do pojava izobra-
ževalnih dejavnosti, ki se lahko odvijajo na vseh področjih življenja, doma, v
službi, neodvisno od časa in prostora. Durnalı, Orakcı in Aktan (2019, 228) so
navedli, da »izobraževanje in usposabljanje, ki se že tisoč let kaže v trikotniku
šola – učitelj – učenec, zdaj uporablja nove, večplastne, večkanalne alterna-
tive z uporabo tehnologij v izobraževalnem sistemu«.
Odprto učenje in učenje na daljavo je danes eno najhitreje rastočih po-
dročij izobraževanja in usposabljanja in je kot sila, ki prispeva k družbenemu
in gospodarskemu razvoju (UNESCO b. l.), postalo nepogrešljiv element za
širitev učenja in izobraževanja učiteljev v izobraževalnih sistemih v razvitih
državah ter državah v razvoju. Učne dejavnosti na daljavo, ki so se začele z
dopisnim izobraževanjem in se potem nadaljevale s televizijo, z videokon-
ferencami, asinhronim učenjem, s spletom, z internetnimi predavanji v živo,
govori v živo, deljenjem aplikacij, so danes zaznamovane z razvojem računal-
niških in omrežnih tehnologij, kot sta internet in intranet, na voljo so spletne
internetne aplikacije v učilnici v živo ali interaktivno poučevanje preko učne
platforme. Izobraževanje na daljavo, ki se je začelo obravnavati kot alterna-
tiva izobraževanju iz oči v oči, je razvilo aplikacije s sprejetjem visokošolskih
institucij (Aksoğan 2020).
Ko govorimo o izobraževanju na daljavo, ne moremo mimo dejstva, da so
sodobne tehnologije v našem življenju navzoče pri tako rekoč pri vseh gene-
racijah, zagotovo pa zlasti pri mladih (Petretto, Masala in Masala 2020). Raču-
nalnik z dostopom do interneta, telefon, tablica so orodja, ki se uporabljajo
na različnih ravneh: kot oblika preživljanja prostega časa, želen element ži-
vljenjskega sloga, instrument za komuniciranje in poučevanje ali končno kot
vir nevarnosti v smislu odvisnosti (Petretto, Masala in Masala 2020).
V epidemiološki situaciji so zaradi zaprtja šol informacijsko-komunikacij-
ske tehnologije (IKT) postale edini kanal komunikacije med učitelji in otroki
ter orodja, ki so omogočala realizacijo vzgojno-izobraževalnih procesov. Vsi
udeleženci teh procesov so morali preiti z možne uporabe orodij IKT v izo-
braževanju na nujno uporabo, ne glede na svoje kompetence, veščine, teh-
nološke zmožnosti (Börnert-Ringleb, Casale in Hillenbrand 2021). Učitelji so
morali spremeniti učne oblike in učne metode ter tudi metode motiviranja
učenca, ki imajo velik vpliv na učinkovitost učenja; jih prenesti v virtualno re-
sničnost, ne glede na njihove digitalne kompetence. In kot kažejo raziskave
(v Petretto, Masala in Masala 2020), so te različne, tako digitalne kompetence
staršev kot učiteljev in učencev samih.
258
