Page 260 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 260
arina Česnik in Janez Drobnič
sti, problem prijaznosti do uporabnika (Zharova 2020), nenazadnje pa tudi
usklajenosti med istimi uporabniki, ki imajo nameščene različne platforme
za podporo učenja na daljavo.
Problem, namen in cilji
Množično prakticiranje izobraževanja na daljavo, ki se je v polni meri uvelja-
vilo ob pojavu epidemije koronavirusa, se zdi, da se še naprej uporablja kot
efektiven način izobraževanja. A izobraževanje na daljavo se je začelo upo-
rabljati zgolj kot alternativa izobraževanju »v živo«, kot utemeljuje Aksoğan
(2020), pri tem pa pozabljamo, da ga lahko po epidemiji koronavirusa upo-
rabljamo tudi kot pomemben način vseživljenjskega izobraževanja. V ta na-
men z analizo izbranih zaključnih del študentov želimo ugotoviti (1.) prilo-
žnosti, ki jih izobraževanje na daljavo ponuja kot posodobitev izobraževal-
nih praks, in (2.) izzive, ki so se pojavili z izobraževanjem na daljavo. Ne glede
na potencialne priložnosti, ki jih prinašajo oblike poučevanja na daljavo, o
katerih so bile izvedene raziskave, je vendarle pomembno, kakšna so mne-
nja in stališča glede te uporabe pri deležnikih tovrstnega poučevanja, torej
učiteljih, starših in šolajočih se. Zlasti pa tudi zato, ker je bilo uvajanje v času
pandemije izvedeno v hitrem času za praktično celotno populacijo učečih se
in za vse izvajalce, kar je svojevrstna izkušnja, ki je drugačna od drugih uva-
janj inovacij v prakso, ki praviloma tečejo v predvidljivejših, bolj načrtovanih
in omejenih pogojih.
Raziskovalni vprašanji
1. Katere priložnosti ponuja izobraževanje na daljavo kot posodobitev
izobraževalnih praks?
2. Kateri izzivi so se pojavili z izobraževanjem na daljavo?
Metodologija
Raziskovalne metode
Opravili smo kvalitativno raziskavo in uporabili deskriptivno metodo razisko-
vanja.
Vključeni v raziskavo
V raziskavo je bilo vključenih 11 zaključnih del Pedagoške fakultete, Univerze
na Primorskem, ki so nastala v letu 2021, in sicer avtoric: Tanje Vesenjak (2021),
Ane Selan (2021), Eve Kovačič (2021), Hane Klakočer (2021), Tine Holobar (2021),
Barbare Zupan (2021), Maruše Knap (2021), Jane Biščak (2021), Nine Benčina
260
sti, problem prijaznosti do uporabnika (Zharova 2020), nenazadnje pa tudi
usklajenosti med istimi uporabniki, ki imajo nameščene različne platforme
za podporo učenja na daljavo.
Problem, namen in cilji
Množično prakticiranje izobraževanja na daljavo, ki se je v polni meri uvelja-
vilo ob pojavu epidemije koronavirusa, se zdi, da se še naprej uporablja kot
efektiven način izobraževanja. A izobraževanje na daljavo se je začelo upo-
rabljati zgolj kot alternativa izobraževanju »v živo«, kot utemeljuje Aksoğan
(2020), pri tem pa pozabljamo, da ga lahko po epidemiji koronavirusa upo-
rabljamo tudi kot pomemben način vseživljenjskega izobraževanja. V ta na-
men z analizo izbranih zaključnih del študentov želimo ugotoviti (1.) prilo-
žnosti, ki jih izobraževanje na daljavo ponuja kot posodobitev izobraževal-
nih praks, in (2.) izzive, ki so se pojavili z izobraževanjem na daljavo. Ne glede
na potencialne priložnosti, ki jih prinašajo oblike poučevanja na daljavo, o
katerih so bile izvedene raziskave, je vendarle pomembno, kakšna so mne-
nja in stališča glede te uporabe pri deležnikih tovrstnega poučevanja, torej
učiteljih, starših in šolajočih se. Zlasti pa tudi zato, ker je bilo uvajanje v času
pandemije izvedeno v hitrem času za praktično celotno populacijo učečih se
in za vse izvajalce, kar je svojevrstna izkušnja, ki je drugačna od drugih uva-
janj inovacij v prakso, ki praviloma tečejo v predvidljivejših, bolj načrtovanih
in omejenih pogojih.
Raziskovalni vprašanji
1. Katere priložnosti ponuja izobraževanje na daljavo kot posodobitev
izobraževalnih praks?
2. Kateri izzivi so se pojavili z izobraževanjem na daljavo?
Metodologija
Raziskovalne metode
Opravili smo kvalitativno raziskavo in uporabili deskriptivno metodo razisko-
vanja.
Vključeni v raziskavo
V raziskavo je bilo vključenih 11 zaključnih del Pedagoške fakultete, Univerze
na Primorskem, ki so nastala v letu 2021, in sicer avtoric: Tanje Vesenjak (2021),
Ane Selan (2021), Eve Kovačič (2021), Hane Klakočer (2021), Tine Holobar (2021),
Barbare Zupan (2021), Maruše Knap (2021), Jane Biščak (2021), Nine Benčina
260
