Page 263 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 263
Analiza zaključnih del o izobraževanju na daljavo
cev je pričala o podaljšanem delovnem času in preobremenjenosti v času
izobraževanja na daljavo ter o nejasni meji med domačim in službenim ži-
vljenjem – Tina Holobar (2021) navaja, da so tudi starši posegali v vsakdan
učitelja in so bili v času pouka na daljavo prisotni ob otroku
Nekateri pedagoški delavci so navajali, da je bilo izobraževanje na daljavo
za njih stresno. Neža Ceglar (2021) celo ugotavlja, da so se šolski svetovalni
delavci v času izobraževanja na daljavo na trenutke počutili nekoristne, ne-
močne in so bili v stiski zato, ker so ocenili, da nimajo dovolj znanja o IKT,
zaostajali so z delom, nekateri učenci so bili neodzivni in imeli so slabši vpo-
gled v delo učencev. Stres so jim povzročala tudi nejasna navodila Ministr-
stva za izobraževanje, znanost in šport glede izobraževanja na daljavo in IKT.
Tanja Vesenjak (2021) celo ugotavlja, da so učiteljem manjkale spretnosti za
uporabo IKT. Se je pa, kot ugotavlja Neža Ceglar (2021), nakazalo, da je pre-
obremenjenost pedagoških delavcev v povezavi s tem, ali imajo posamezni
delavci družino z otroki ali otrok nimajo ali pa so ti že odrasli. Izkazalo se je, da
so tisti, ki družine nimajo, oziroma tisti, ki imajo že odrasle otroke, tudi lažje
usklajevali zasebno in službeno življenje.
Pedagoškim delavcem je poleg navedenega stres povzročala tudi komu-
nikacija z učenci – Tina Holobar (2021) npr. navaja, da učitelji niso vedeli, ali
bo gradivo, ki so ga poslali učencem, jasno, ali je obseg nalog, posredova-
nih učencem, preobsežen, niso imeli povratne informacije in pristnega stika
z učenci.
V skladu z navedenim se nakazujejo problemi glede prerazporeditve de-
lovnega časa zaposlenih pedagoških delavcev ter nejasne meje med zaseb-
nim in službenim življenjem. To mejo je najverjetneje še bolj zabrisala upo-
raba IKT, saj so bili starši otrok bolj integrirani v sam pouk otrok. Po eni strani
se nakazuje problem njihove prisotnosti v času pouka na daljavo, po drugi
strani pa tendenca po večjem povezovanju in sodelovanju staršev z učite-
lji. Pri učencih pa se nakazuje problem pomanjkanja nadzora nad njimi in
zmanjšanih priložnosti za povratne informacije. Nakazuje se, da je preko IKT,
pouka na daljavo, težje podajati novo snov – a pri tem se postavlja vprašanje,
na kakšen način so učitelji izvajali pouk na daljavo (npr. preko videokonfe-
renčnega sistema, pošiljanja nalog itn.). Tanja Vesenjak (2021) namreč priča
o problematiki, ko so učitelji učencem oziroma staršem zgolj poslali gradivo,
naloge, ki pa so jih učenci potem opravljali predvsem ob pomoči staršev.
Izvedba pouka na daljavo pri različnih predmetih ali dejavnostih
Izkazuje se, da izobraževanje na daljavo kot ukrep ni enako primerno oce-
njeno za vse šolske predmete ali področja dejavnosti. Učenci v osnovnih šo-
263
cev je pričala o podaljšanem delovnem času in preobremenjenosti v času
izobraževanja na daljavo ter o nejasni meji med domačim in službenim ži-
vljenjem – Tina Holobar (2021) navaja, da so tudi starši posegali v vsakdan
učitelja in so bili v času pouka na daljavo prisotni ob otroku
Nekateri pedagoški delavci so navajali, da je bilo izobraževanje na daljavo
za njih stresno. Neža Ceglar (2021) celo ugotavlja, da so se šolski svetovalni
delavci v času izobraževanja na daljavo na trenutke počutili nekoristne, ne-
močne in so bili v stiski zato, ker so ocenili, da nimajo dovolj znanja o IKT,
zaostajali so z delom, nekateri učenci so bili neodzivni in imeli so slabši vpo-
gled v delo učencev. Stres so jim povzročala tudi nejasna navodila Ministr-
stva za izobraževanje, znanost in šport glede izobraževanja na daljavo in IKT.
Tanja Vesenjak (2021) celo ugotavlja, da so učiteljem manjkale spretnosti za
uporabo IKT. Se je pa, kot ugotavlja Neža Ceglar (2021), nakazalo, da je pre-
obremenjenost pedagoških delavcev v povezavi s tem, ali imajo posamezni
delavci družino z otroki ali otrok nimajo ali pa so ti že odrasli. Izkazalo se je, da
so tisti, ki družine nimajo, oziroma tisti, ki imajo že odrasle otroke, tudi lažje
usklajevali zasebno in službeno življenje.
Pedagoškim delavcem je poleg navedenega stres povzročala tudi komu-
nikacija z učenci – Tina Holobar (2021) npr. navaja, da učitelji niso vedeli, ali
bo gradivo, ki so ga poslali učencem, jasno, ali je obseg nalog, posredova-
nih učencem, preobsežen, niso imeli povratne informacije in pristnega stika
z učenci.
V skladu z navedenim se nakazujejo problemi glede prerazporeditve de-
lovnega časa zaposlenih pedagoških delavcev ter nejasne meje med zaseb-
nim in službenim življenjem. To mejo je najverjetneje še bolj zabrisala upo-
raba IKT, saj so bili starši otrok bolj integrirani v sam pouk otrok. Po eni strani
se nakazuje problem njihove prisotnosti v času pouka na daljavo, po drugi
strani pa tendenca po večjem povezovanju in sodelovanju staršev z učite-
lji. Pri učencih pa se nakazuje problem pomanjkanja nadzora nad njimi in
zmanjšanih priložnosti za povratne informacije. Nakazuje se, da je preko IKT,
pouka na daljavo, težje podajati novo snov – a pri tem se postavlja vprašanje,
na kakšen način so učitelji izvajali pouk na daljavo (npr. preko videokonfe-
renčnega sistema, pošiljanja nalog itn.). Tanja Vesenjak (2021) namreč priča
o problematiki, ko so učitelji učencem oziroma staršem zgolj poslali gradivo,
naloge, ki pa so jih učenci potem opravljali predvsem ob pomoči staršev.
Izvedba pouka na daljavo pri različnih predmetih ali dejavnostih
Izkazuje se, da izobraževanje na daljavo kot ukrep ni enako primerno oce-
njeno za vse šolske predmete ali področja dejavnosti. Učenci v osnovnih šo-
263
