Page 259 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 259
Analiza zaključnih del o izobraževanju na daljavo
Vsekakor lahko govorimo o določenih prednostih izobraževanja na da-
ljavo. Petrettova, Masala in Masala (2020) navajajo, da ta način odpravlja ča-
sovne in fizične meje uporabnikov, prilagaja izobraževalni proces ob upošte-
vanju individualnih razlik, kot sta hitrost in slog učenja. Poleg tega se učite-
lji in učenci znebijo obvezne navzočnosti, z aplikacijami za izobraževanje na
daljavo se zmanjšajo tudi individualne razlike. Tudi uspeh pri učenju se lahko
izboljša, ko se učenci sproščeno namestijo in udobneje gibljejo v svojem do-
mačem okolju, v katerem naj bi se počutili varno in niso nenehno pod nad-
zorom učitelja (Petretto, Masala in Masala 2020). Viner idr. (2020) pa navajajo,
da je cilj spletnega izobraževanja odstraniti ovire za vseživljenjsko učenje in
zagotoviti enake izobraževalne možnosti s fleksibilnim pristopom do kraja
in časa izobraževanja. Izobraževanje na daljavo vodijo združevanje več virov
informacij, uporaba tehnoloških naprav in programske opreme, prizadeva-
nje za več znanja, iskanje povezav med disciplinami in koncepti, odločanje o
tem, kaj se posameznik želi naučiti.
Vendar pa po mnenju Beaunoyerjeve, Dupéréjeve in Guittona (2020) to
povzroča tudi težave, ki bi jih morali reševati sproti, to pa so predvsem pro-
blematični socialni in čustveni učinki spletnega učenja. Zato spletno izobra-
ževanje morda ne bo zadovoljilo vseh učnih potreb učencev. Donatella Rita
Petretto, Masala in Masala (2021) pravijo, da to lahko prispeva k razpadanju
socialnih vezi v šolski in razredni skupnosti, slabim posledicam v čustvenem
in psihičnem stanju učencev. Učenci so bili na spletnih povezavah veliko časa
zaradi opravljanja šolskih obveznostih kot tudi zaradi vzdrževanje socialnih
vezi z vrstniki, zato so starši pri svojih otrocih skušali omejiti spletno delo. To
pa je nasprotno od predpandemijskega stanja, ko so dostop do orodij IKT
pogosto uporabljali kot nagrado otrokom za namen sprostitve in zabave po
opravljenih šolskih obveznostih. Zato je po mnenju Zharove idr. (2020) nujna
potreba po pristni učni izkušnji, ki bo izzivala in vključevala učence. Ustvarja-
nje bolj zaokrožene lekcije s kombinacijo vodene in samostojne vadbe zah-
teva čas, ki ga učitelji specialnega izobraževanja niso imeli na voljo, ko so se
pripravljali na izobraževanje na daljavo (Zharova idr. 2020).
Za sedanjo stopnjo razvoja vzgojno-izobraževalnega sistema je značilna
predvsem široka razširjenost informacijsko-komunikacijskih tehnologij, ki
vodi v ustvarjanje in rast različnih tehničnih rešitev, orodij, virov, storitev,
spletnih internetnih platform (Petretto, Masala in Masala 2021). To pa vodi v
množično distribucijo različnih informacijskih sistemov in sistemov za uprav-
ljanje učenja, kot so npr. Moodle, Teams, Big Blue Batton, Webex, Skype idr.
Raznolikost predlaganih modelov, tehnologij in orodij za uporabnike ter
skrbnike ustvarja številne težave, in sicer problem izbire, problem kakovo-
259
Vsekakor lahko govorimo o določenih prednostih izobraževanja na da-
ljavo. Petrettova, Masala in Masala (2020) navajajo, da ta način odpravlja ča-
sovne in fizične meje uporabnikov, prilagaja izobraževalni proces ob upošte-
vanju individualnih razlik, kot sta hitrost in slog učenja. Poleg tega se učite-
lji in učenci znebijo obvezne navzočnosti, z aplikacijami za izobraževanje na
daljavo se zmanjšajo tudi individualne razlike. Tudi uspeh pri učenju se lahko
izboljša, ko se učenci sproščeno namestijo in udobneje gibljejo v svojem do-
mačem okolju, v katerem naj bi se počutili varno in niso nenehno pod nad-
zorom učitelja (Petretto, Masala in Masala 2020). Viner idr. (2020) pa navajajo,
da je cilj spletnega izobraževanja odstraniti ovire za vseživljenjsko učenje in
zagotoviti enake izobraževalne možnosti s fleksibilnim pristopom do kraja
in časa izobraževanja. Izobraževanje na daljavo vodijo združevanje več virov
informacij, uporaba tehnoloških naprav in programske opreme, prizadeva-
nje za več znanja, iskanje povezav med disciplinami in koncepti, odločanje o
tem, kaj se posameznik želi naučiti.
Vendar pa po mnenju Beaunoyerjeve, Dupéréjeve in Guittona (2020) to
povzroča tudi težave, ki bi jih morali reševati sproti, to pa so predvsem pro-
blematični socialni in čustveni učinki spletnega učenja. Zato spletno izobra-
ževanje morda ne bo zadovoljilo vseh učnih potreb učencev. Donatella Rita
Petretto, Masala in Masala (2021) pravijo, da to lahko prispeva k razpadanju
socialnih vezi v šolski in razredni skupnosti, slabim posledicam v čustvenem
in psihičnem stanju učencev. Učenci so bili na spletnih povezavah veliko časa
zaradi opravljanja šolskih obveznostih kot tudi zaradi vzdrževanje socialnih
vezi z vrstniki, zato so starši pri svojih otrocih skušali omejiti spletno delo. To
pa je nasprotno od predpandemijskega stanja, ko so dostop do orodij IKT
pogosto uporabljali kot nagrado otrokom za namen sprostitve in zabave po
opravljenih šolskih obveznostih. Zato je po mnenju Zharove idr. (2020) nujna
potreba po pristni učni izkušnji, ki bo izzivala in vključevala učence. Ustvarja-
nje bolj zaokrožene lekcije s kombinacijo vodene in samostojne vadbe zah-
teva čas, ki ga učitelji specialnega izobraževanja niso imeli na voljo, ko so se
pripravljali na izobraževanje na daljavo (Zharova idr. 2020).
Za sedanjo stopnjo razvoja vzgojno-izobraževalnega sistema je značilna
predvsem široka razširjenost informacijsko-komunikacijskih tehnologij, ki
vodi v ustvarjanje in rast različnih tehničnih rešitev, orodij, virov, storitev,
spletnih internetnih platform (Petretto, Masala in Masala 2021). To pa vodi v
množično distribucijo različnih informacijskih sistemov in sistemov za uprav-
ljanje učenja, kot so npr. Moodle, Teams, Big Blue Batton, Webex, Skype idr.
Raznolikost predlaganih modelov, tehnologij in orodij za uporabnike ter
skrbnike ustvarja številne težave, in sicer problem izbire, problem kakovo-
259
