Page 262 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 262
arina Česnik in Janez Drobnič
Glede na zaključna dela se je izkazalo, da gre za dve skupini – magistrska dela
in diplomska dela. V okviru le-teh smo podatke zbirali iz poglavij o metodo-
logiji in sklepnih ugotovitev. Vsa zaključna dela so enaka po strukturi, saj se
morajo pred objavo držati pravil Pedagoške fakultete, Univerze na Primor-
skem, ki so objavljena v Smernicah za izdelavo zaključnih del UP PEF (2015).
Opravili smo analizo objavljenih zaključnih del, kot pregled literature in na
osnovi analitične indukcije. Gre za primarne vire, ki so objavljeni tako v fi-
zični kot elektronski obliki. V fizični obliki so shranjeni v Univerzitetni knji-
žnici Univerze na Primorskem, v elektronski pa v Repozitoriju Univerze na
Primorskem. V okviru kvalitativne raziskave je bila kot tehnika zbiranja po-
datkov uporabljena analiza dokumentov. Opravili smo tako notranjo kot zu-
nanjo analizo. V okviru notranje analize smo iskali stališča, mnenja, prepriča-
nja, ideje (torej pomen izobraževanja na daljavo, kot izziv in kot priložnost),
v okviru zunanje analize pa smo analizirali, za katero vrstno zaključnega dela
gre, kdo so bili sodelujoči v raziskavi oziroma kakšni so bili raziskovalni vzorec
ter raziskovalne metode. Izbrana zaključna dela smo pregledali z vidika vklju-
čenih v raziskavo, uporabljenih metod raziskovanja, rezultatov in razprave ter
sklepnih ugotovitev. Tako smo iz vsakega zaključnega dela posebej izluščili
priložnosti in izzive, ki so se izkazali z izobraževanjem na daljavo in jih lahko
razberemo iz rezultatov avtorjev oziroma mnenj sodelujočih v njihovih razi-
skavah. Nato smo ugotovitve vseh zaključnih del združili ter sledili načelom
za kvalitativno obdelavo podatkov. Najprej smo to storili za vsako zaključno
delo posebej, potem pa smo ugotovitve združili. Skupno smo prepoznali šest
kategorij, vezanih na: izkušnje pedagoških in strokovnih delavcev z izobra-
ževanjem na daljavo; izvedbo pouka pri različnih predmetih in dejavnostih;
otroke s posebnimi potrebami; psihološke procese in samoučinkovitost; so-
cialno in čustveno področje; družinsko okolje.
Rezultati in razprava
Pedagoški in strokovni delavci v vzgoji in izobraževanju
o izobraževanju na daljavo
S pregledno analizo ugotavljamo, da pedagoški in strokovni delavci v vzgoji
in izobraževanju kot učitelji, šolski svetovalni delavci, učitelji dodatne stro-
kovne pomoči itn. izobraževanje na daljavo ocenjujejo zgolj kot ustrezen
kratkotrajen ukrep, ki pa naj bo namenjen urjenju in ponavljanju izbrane
vsebine; kot manj ustreznega ga ocenjujejo za obravnavo nove vsebine. Kot
manj ustreznega ga ocenjujejo predvsem zato, ker manjka fizični kontakt
med učiteljem in učenci. Na splošno se ugotavlja, da so pedagoški delavci
prepoznavali več izzivov izobraževanja na daljavo. Večina pedagoških delav-
262
Glede na zaključna dela se je izkazalo, da gre za dve skupini – magistrska dela
in diplomska dela. V okviru le-teh smo podatke zbirali iz poglavij o metodo-
logiji in sklepnih ugotovitev. Vsa zaključna dela so enaka po strukturi, saj se
morajo pred objavo držati pravil Pedagoške fakultete, Univerze na Primor-
skem, ki so objavljena v Smernicah za izdelavo zaključnih del UP PEF (2015).
Opravili smo analizo objavljenih zaključnih del, kot pregled literature in na
osnovi analitične indukcije. Gre za primarne vire, ki so objavljeni tako v fi-
zični kot elektronski obliki. V fizični obliki so shranjeni v Univerzitetni knji-
žnici Univerze na Primorskem, v elektronski pa v Repozitoriju Univerze na
Primorskem. V okviru kvalitativne raziskave je bila kot tehnika zbiranja po-
datkov uporabljena analiza dokumentov. Opravili smo tako notranjo kot zu-
nanjo analizo. V okviru notranje analize smo iskali stališča, mnenja, prepriča-
nja, ideje (torej pomen izobraževanja na daljavo, kot izziv in kot priložnost),
v okviru zunanje analize pa smo analizirali, za katero vrstno zaključnega dela
gre, kdo so bili sodelujoči v raziskavi oziroma kakšni so bili raziskovalni vzorec
ter raziskovalne metode. Izbrana zaključna dela smo pregledali z vidika vklju-
čenih v raziskavo, uporabljenih metod raziskovanja, rezultatov in razprave ter
sklepnih ugotovitev. Tako smo iz vsakega zaključnega dela posebej izluščili
priložnosti in izzive, ki so se izkazali z izobraževanjem na daljavo in jih lahko
razberemo iz rezultatov avtorjev oziroma mnenj sodelujočih v njihovih razi-
skavah. Nato smo ugotovitve vseh zaključnih del združili ter sledili načelom
za kvalitativno obdelavo podatkov. Najprej smo to storili za vsako zaključno
delo posebej, potem pa smo ugotovitve združili. Skupno smo prepoznali šest
kategorij, vezanih na: izkušnje pedagoških in strokovnih delavcev z izobra-
ževanjem na daljavo; izvedbo pouka pri različnih predmetih in dejavnostih;
otroke s posebnimi potrebami; psihološke procese in samoučinkovitost; so-
cialno in čustveno področje; družinsko okolje.
Rezultati in razprava
Pedagoški in strokovni delavci v vzgoji in izobraževanju
o izobraževanju na daljavo
S pregledno analizo ugotavljamo, da pedagoški in strokovni delavci v vzgoji
in izobraževanju kot učitelji, šolski svetovalni delavci, učitelji dodatne stro-
kovne pomoči itn. izobraževanje na daljavo ocenjujejo zgolj kot ustrezen
kratkotrajen ukrep, ki pa naj bo namenjen urjenju in ponavljanju izbrane
vsebine; kot manj ustreznega ga ocenjujejo za obravnavo nove vsebine. Kot
manj ustreznega ga ocenjujejo predvsem zato, ker manjka fizični kontakt
med učiteljem in učenci. Na splošno se ugotavlja, da so pedagoški delavci
prepoznavali več izzivov izobraževanja na daljavo. Večina pedagoških delav-
262
