Page 277 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 277
Doživljanje študija na daljavo med epidemijo covida-19
omogoča učenje pod njihovimi pogoji. Tudi drugi avtorji (Behzadi in Ghaf-
fari 2011; Debeş 2021) med prednostmi izobraževanja na daljavo izpostavijo
predvsem fleksibilnost in ekonomičnost, njegovo pomembno prednost pa
vidijo tudi v koristi za okolje. Raziskava, narejena med študenti Pedagoške fa-
kultete Univerze v Ljubljani (Podlogar idr. 2020), je pokazala, da je študentom
med epidemijo covida-19 študij na daljavo v primerjavi z običajnim študijem
bolj ustrezal zaradi lažje organizacije dela, možnosti lastnega tempa dela,
prihranka časa in samoučinkovitosti.
Uspešno izvedbo izobraževanja na daljavo lahko ovirajo težave tehnične
narave (Debeş 2021; Kaisara in Bwalya 2020; Naik idr. 2021). Med pandemijo
covida-19 so se s tehničnimi težavami soočali tako visokošolski učitelji in so-
delavci (Debeş 2021) kot tudi študentje (Kaisara in Bwalya 2020). Njegovo
uspešno izvedbo lahko ovira tudi nepripravljenost študentov za tovrstno iz-
obraževanje zaradi pomanjkljive usposobljenosti in izkušenj, kar lahko nega-
tivno vpliva na njihovo vključevanje v spletne učne aktivnosti, zadovoljstvo,
sodelovanje, motivacijo za učenje in učno uspešnost (Agormedah idr. 2020).
Pomembno je, da tehnologijo dobro obvladajo tudi učitelji (Debeş 2021). Po-
leg izzivov tehnične narave so na proces učenja v času izobraževanja na da-
ljavo med pandemijo covida-19 vplivali še drugi dejavniki, kot so izolacija,
neprimerno okolje za učenje ipd. (Kaisara in Bwalya 2020).
Ena izmed slabosti izobraževanja na daljavo je okrnjena neposredna inte-
rakcija v študijskem procesu tako v odnosu visokošolski učitelj – študent kot
v odnosu študent – študent (Behzadi in Ghaffari 2011). Na to opozorijo tudi
Naik idr. (2021), ki med omejitvami izobraževanja na daljavo izpostavijo po-
manjkanje neposrednega stika visokošolskega učitelja s študenti in sponta-
nih razprav. Raziskava, ki je bila izvedena med slovenskimi študenti (Gradišek
in Polak 2021), je pokazala, da je bilo v času študija na daljavo med pande-
mijo covida-19 malo študentov vpetih v razprave v študijskem procesu. Štu-
denti so poročali, da so bili na začetku zelo nesamozavestni, težave so imeli
pri vključevanju v razprave in čutili so slabšo skupinsko dinamiko. Prav tako
so visokošolski učitelji in strokovni sodelavci poročali, da so se v času izo-
braževanja na daljavo, med pandemijo covida-19, pogosto soočali z izzivom
sodelovanja študentov (Debeş 2021), izziv pa sta jim predstavljala tudi pre-
verjanje in ocenjevanja znanja (Debeş 2021; Naik idr. 2021).
V primerjavi z izobraževanjem na daljavo običajno izobraževanje zahteva
fizično prisotnost študentov v predavalnici – torej v okolju, kjer je navadno
prisotnih manj motečih dejavnikov kot pri študiju na daljavo, kjer je študent
običajno doma za svojim računalnikom. Zaradi fizične prisotnosti so študen-
tje v predavalnici običajno bolj vpeti v učne aktivnosti, kar vpliva na njihovo
277
omogoča učenje pod njihovimi pogoji. Tudi drugi avtorji (Behzadi in Ghaf-
fari 2011; Debeş 2021) med prednostmi izobraževanja na daljavo izpostavijo
predvsem fleksibilnost in ekonomičnost, njegovo pomembno prednost pa
vidijo tudi v koristi za okolje. Raziskava, narejena med študenti Pedagoške fa-
kultete Univerze v Ljubljani (Podlogar idr. 2020), je pokazala, da je študentom
med epidemijo covida-19 študij na daljavo v primerjavi z običajnim študijem
bolj ustrezal zaradi lažje organizacije dela, možnosti lastnega tempa dela,
prihranka časa in samoučinkovitosti.
Uspešno izvedbo izobraževanja na daljavo lahko ovirajo težave tehnične
narave (Debeş 2021; Kaisara in Bwalya 2020; Naik idr. 2021). Med pandemijo
covida-19 so se s tehničnimi težavami soočali tako visokošolski učitelji in so-
delavci (Debeş 2021) kot tudi študentje (Kaisara in Bwalya 2020). Njegovo
uspešno izvedbo lahko ovira tudi nepripravljenost študentov za tovrstno iz-
obraževanje zaradi pomanjkljive usposobljenosti in izkušenj, kar lahko nega-
tivno vpliva na njihovo vključevanje v spletne učne aktivnosti, zadovoljstvo,
sodelovanje, motivacijo za učenje in učno uspešnost (Agormedah idr. 2020).
Pomembno je, da tehnologijo dobro obvladajo tudi učitelji (Debeş 2021). Po-
leg izzivov tehnične narave so na proces učenja v času izobraževanja na da-
ljavo med pandemijo covida-19 vplivali še drugi dejavniki, kot so izolacija,
neprimerno okolje za učenje ipd. (Kaisara in Bwalya 2020).
Ena izmed slabosti izobraževanja na daljavo je okrnjena neposredna inte-
rakcija v študijskem procesu tako v odnosu visokošolski učitelj – študent kot
v odnosu študent – študent (Behzadi in Ghaffari 2011). Na to opozorijo tudi
Naik idr. (2021), ki med omejitvami izobraževanja na daljavo izpostavijo po-
manjkanje neposrednega stika visokošolskega učitelja s študenti in sponta-
nih razprav. Raziskava, ki je bila izvedena med slovenskimi študenti (Gradišek
in Polak 2021), je pokazala, da je bilo v času študija na daljavo med pande-
mijo covida-19 malo študentov vpetih v razprave v študijskem procesu. Štu-
denti so poročali, da so bili na začetku zelo nesamozavestni, težave so imeli
pri vključevanju v razprave in čutili so slabšo skupinsko dinamiko. Prav tako
so visokošolski učitelji in strokovni sodelavci poročali, da so se v času izo-
braževanja na daljavo, med pandemijo covida-19, pogosto soočali z izzivom
sodelovanja študentov (Debeş 2021), izziv pa sta jim predstavljala tudi pre-
verjanje in ocenjevanja znanja (Debeş 2021; Naik idr. 2021).
V primerjavi z izobraževanjem na daljavo običajno izobraževanje zahteva
fizično prisotnost študentov v predavalnici – torej v okolju, kjer je navadno
prisotnih manj motečih dejavnikov kot pri študiju na daljavo, kjer je študent
običajno doma za svojim računalnikom. Zaradi fizične prisotnosti so študen-
tje v predavalnici običajno bolj vpeti v učne aktivnosti, kar vpliva na njihovo
277
