Page 282 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 282
eja Pšunder, Patricija Sedminek in Katja Košir
da niso imeli težav pri spremljanju pedagoškega procesa zaradi slabšega ob-
vladovanja tehnologije.
V nadaljevanju smo preverili, kako so študentje doživljali dostopnost gra-
div in možnosti sprotnega urejanja zapiskov. Okoli 60 jih je imelo v času
študija na daljavo dostop do vseh obveznih učnih gradiv oziroma obvezne
literature, medtem ko jih 16 teh možnosti ni imelo. Približno polovica štu-
dentov si je lahko ob predavanjih oziroma vajah sproti urejala zapiske.
Z naslednjim sklopom trditev smo preverili, kako so študentje doživljali
udeležbo v študijskem procesu. Skoraj 80 študentov se je v času študija
na daljavo pogosto udeleževalo pedagoškega procesa. Dobra tretjina je od-
govorila, da je bila v pedagoškem procesu prisotna zgolj navidezno (študenti
so se le priključili, vendar so opravljali druge dejavnosti), in približno enak od-
stotek študentov je to zanikal. Iz preglednice 1 je razvidno, da je bilo skoraj 40
študentov v pedagoškem procesu prisotnih zgolj pasivno, približno enak
odstotek študentov pa je to zanikal.
Sledilo je preverjanje doživljanja komunikacije v pedagoškem procesu.
Dobri tretjini študentov je primanjkovalo dvosmerne komunikacije z učitelji,
slaba tretjina pa v pedagoškem procesu o snovi ni komunicirala z ostalimi
študenti. Študentje so pretežno poročali, da so izven pedagoškega procesa
o snovi komunicirali z ostalimi študenti (po socialnih omrežjih, telefonu, e-
pošti ipd.). Dobra polovica študentov je bila zadovoljna s količino povratnih
informacij, ki so jih podali učitelji, četrtina pa si je želela več povratnih infor-
macij.
S trditvami petega sklopa smo preverjali doživljanje časovnih vidikov štu-
dijskih obveznosti. Dve tretjini študentov sta pritrdili, da sta si lahko glede na
urnik sami organizirali čas za študijske in ostale obveznosti. Slaba tretjina jih
je časovno težko usklajevala študijske in druge obveznosti, nekoliko manj kot
polovica pa jih ni imelo težav s tem. Delež študentov, ki so odgovorili, da jim
je zmanjkovalo časa za prostočasne dejavnosti, je enak deležu tistih, ki so to
zanikali (okoli 40 ). Približno dve tretjini sta jih odgovorili, da jim je uspelo
opraviti vse študijske obveznosti v predvidenih rokih.
V nadaljevanju nas je zanimalo doživljanje načrtovanja študijskega dela in
študijskih obveznosti. Odgovori v preglednici 1 kažejo, da približno 40 štu-
dentov ni imelo težav z načrtovanjem študijskih obveznosti oziroma s samo-
organizacijo, medtem ko se je dobra tretjina soočala z navedenimi težavami.
Slabih 30 jih ni posebej načrtovalo dela v povezavi s študijem, ampak se je
prepustilo okoliščinam. Približno 40 študentov je odgovorilo, da so imeli v
času študija na daljavo težave zaradi porušene dnevne rutine, približno enak
odstotek pa je to zanikal.
282
da niso imeli težav pri spremljanju pedagoškega procesa zaradi slabšega ob-
vladovanja tehnologije.
V nadaljevanju smo preverili, kako so študentje doživljali dostopnost gra-
div in možnosti sprotnega urejanja zapiskov. Okoli 60 jih je imelo v času
študija na daljavo dostop do vseh obveznih učnih gradiv oziroma obvezne
literature, medtem ko jih 16 teh možnosti ni imelo. Približno polovica štu-
dentov si je lahko ob predavanjih oziroma vajah sproti urejala zapiske.
Z naslednjim sklopom trditev smo preverili, kako so študentje doživljali
udeležbo v študijskem procesu. Skoraj 80 študentov se je v času študija
na daljavo pogosto udeleževalo pedagoškega procesa. Dobra tretjina je od-
govorila, da je bila v pedagoškem procesu prisotna zgolj navidezno (študenti
so se le priključili, vendar so opravljali druge dejavnosti), in približno enak od-
stotek študentov je to zanikal. Iz preglednice 1 je razvidno, da je bilo skoraj 40
študentov v pedagoškem procesu prisotnih zgolj pasivno, približno enak
odstotek študentov pa je to zanikal.
Sledilo je preverjanje doživljanja komunikacije v pedagoškem procesu.
Dobri tretjini študentov je primanjkovalo dvosmerne komunikacije z učitelji,
slaba tretjina pa v pedagoškem procesu o snovi ni komunicirala z ostalimi
študenti. Študentje so pretežno poročali, da so izven pedagoškega procesa
o snovi komunicirali z ostalimi študenti (po socialnih omrežjih, telefonu, e-
pošti ipd.). Dobra polovica študentov je bila zadovoljna s količino povratnih
informacij, ki so jih podali učitelji, četrtina pa si je želela več povratnih infor-
macij.
S trditvami petega sklopa smo preverjali doživljanje časovnih vidikov štu-
dijskih obveznosti. Dve tretjini študentov sta pritrdili, da sta si lahko glede na
urnik sami organizirali čas za študijske in ostale obveznosti. Slaba tretjina jih
je časovno težko usklajevala študijske in druge obveznosti, nekoliko manj kot
polovica pa jih ni imelo težav s tem. Delež študentov, ki so odgovorili, da jim
je zmanjkovalo časa za prostočasne dejavnosti, je enak deležu tistih, ki so to
zanikali (okoli 40 ). Približno dve tretjini sta jih odgovorili, da jim je uspelo
opraviti vse študijske obveznosti v predvidenih rokih.
V nadaljevanju nas je zanimalo doživljanje načrtovanja študijskega dela in
študijskih obveznosti. Odgovori v preglednici 1 kažejo, da približno 40 štu-
dentov ni imelo težav z načrtovanjem študijskih obveznosti oziroma s samo-
organizacijo, medtem ko se je dobra tretjina soočala z navedenimi težavami.
Slabih 30 jih ni posebej načrtovalo dela v povezavi s študijem, ampak se je
prepustilo okoliščinam. Približno 40 študentov je odgovorilo, da so imeli v
času študija na daljavo težave zaradi porušene dnevne rutine, približno enak
odstotek pa je to zanikal.
282
