Page 278 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 278
eja Pšunder, Patricija Sedminek in Katja Košir
motivacijo (Adnan in Anwar 2020). Podobno razmišljata tudi Zeynab Beh-
zad in Ghaffari (2011), in sicer da lahko prisotnost v predavalnici za marsikoga
predstavlja pomemben motivacijski dejavnik in razlog za uspeh, medtem ko
lahko udobje študija od doma vpliva na upad motivacije. Doma lahko štu-
dente marsikaj odvrača od študija, kar jih pri izobraževanju v predavalnici
ne. Slednje je potrdila tudi raziskava, ki je pokazala, da je po mnenju študen-
tov izobraževanje v učilnicah bolj motivirajoče kot izobraževanje na daljavo
(Adnan in Anwar 2020), hkrati pa ne prispeva k trajnostnemu učenju (Altun
idr. 2021). Izobraževanje na daljavo od študentov zahteva tudi veliko samodi-
scipline, ki pa je, kot izpostavita Behzadijeva in Ghaffari (2011), mnogi nimajo.
S hitrim širjenjem koronavirusa se je prenos študija na splet zdel najprimer-
nejša alternativa, s čimer se je strinjal tudi večji delež študentov v raziskavi,
ki jo je izvedla claudia Sălceanu (2020). V Mednarodni raziskavi IAU (Interna-
tional Association of Universities v Marinoni, Hvan’t Land in Jensen 2020) so
izpraševanci poročali, da je izobraževanje na daljavo sicer boljša alternativa
odpovedanemu študijskemu procesu, vendar se z običajnim izobraževanjem
ne more primerjati. Prav tako so Altun idr. (2021) z raziskavo potrdili, da štu-
dentje običajnemu izobraževanju dajejo prednost pred izobraževanjem na
daljavo, po koncu epidemije koronavirusa pa so v večini pričakovali vrnitev
študijskega procesa nazaj v predavalnice.
Metodologija
Namen raziskave
Z raziskavo smo želeli pridobiti vpogled v nekatere vidike doživljanja študija
na daljavo med epidemijo covida-19 pri študentih Univerze v Mariboru. Po-
drobneje nas je zanimalo, kako so doživljali pogoje udeležbe v študijskem
procesu, dostop do gradiv in možnost urejanja zapiskov, udeležbo in komu-
nikacijo v pedagoškem procesu, časovne vidike študijskih obveznosti, načr-
tovanje študijskega dela in študijskih obveznosti, lasten proces učenja ter
študijske rezultate in lastno učinkovitost pri študiju. Pozornost smo namenili
razlikam med študenti glede na stopnjo študija. Predpostavljali smo, da so
se študentje druge bolonjske stopnje, predvsem zaradi bogatejših študijskih
izkušenj, v novih okoliščinah bolje znašli (npr. pri načrtovanju študijskih ob-
veznosti, pri organizaciji časa in usklajevanju študijskih ter drugih obveznosti
ipd.), hkrati pa so bili manj negotovi glede poteka študija v novih okoliščinah.
Udeleženci
V raziskavi so sodelovali študentje različnih fakultet Univerze v Mariboru (f =
220). V vzorec je bilo vključenih več žensk (f = 159, f = 72,3) kot moških (f
278
motivacijo (Adnan in Anwar 2020). Podobno razmišljata tudi Zeynab Beh-
zad in Ghaffari (2011), in sicer da lahko prisotnost v predavalnici za marsikoga
predstavlja pomemben motivacijski dejavnik in razlog za uspeh, medtem ko
lahko udobje študija od doma vpliva na upad motivacije. Doma lahko štu-
dente marsikaj odvrača od študija, kar jih pri izobraževanju v predavalnici
ne. Slednje je potrdila tudi raziskava, ki je pokazala, da je po mnenju študen-
tov izobraževanje v učilnicah bolj motivirajoče kot izobraževanje na daljavo
(Adnan in Anwar 2020), hkrati pa ne prispeva k trajnostnemu učenju (Altun
idr. 2021). Izobraževanje na daljavo od študentov zahteva tudi veliko samodi-
scipline, ki pa je, kot izpostavita Behzadijeva in Ghaffari (2011), mnogi nimajo.
S hitrim širjenjem koronavirusa se je prenos študija na splet zdel najprimer-
nejša alternativa, s čimer se je strinjal tudi večji delež študentov v raziskavi,
ki jo je izvedla claudia Sălceanu (2020). V Mednarodni raziskavi IAU (Interna-
tional Association of Universities v Marinoni, Hvan’t Land in Jensen 2020) so
izpraševanci poročali, da je izobraževanje na daljavo sicer boljša alternativa
odpovedanemu študijskemu procesu, vendar se z običajnim izobraževanjem
ne more primerjati. Prav tako so Altun idr. (2021) z raziskavo potrdili, da štu-
dentje običajnemu izobraževanju dajejo prednost pred izobraževanjem na
daljavo, po koncu epidemije koronavirusa pa so v večini pričakovali vrnitev
študijskega procesa nazaj v predavalnice.
Metodologija
Namen raziskave
Z raziskavo smo želeli pridobiti vpogled v nekatere vidike doživljanja študija
na daljavo med epidemijo covida-19 pri študentih Univerze v Mariboru. Po-
drobneje nas je zanimalo, kako so doživljali pogoje udeležbe v študijskem
procesu, dostop do gradiv in možnost urejanja zapiskov, udeležbo in komu-
nikacijo v pedagoškem procesu, časovne vidike študijskih obveznosti, načr-
tovanje študijskega dela in študijskih obveznosti, lasten proces učenja ter
študijske rezultate in lastno učinkovitost pri študiju. Pozornost smo namenili
razlikam med študenti glede na stopnjo študija. Predpostavljali smo, da so
se študentje druge bolonjske stopnje, predvsem zaradi bogatejših študijskih
izkušenj, v novih okoliščinah bolje znašli (npr. pri načrtovanju študijskih ob-
veznosti, pri organizaciji časa in usklajevanju študijskih ter drugih obveznosti
ipd.), hkrati pa so bili manj negotovi glede poteka študija v novih okoliščinah.
Udeleženci
V raziskavi so sodelovali študentje različnih fakultet Univerze v Mariboru (f =
220). V vzorec je bilo vključenih več žensk (f = 159, f = 72,3) kot moških (f
278
