Page 283 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 283
Doživljanje študija na daljavo med epidemijo covida-19
Poglejmo, kako so študentje doživljali lasten proces učenja. Slabi dve tre-
tjini sta potrdili, da sta v času študija na daljavo težko ohranjali koncentracijo
pri spremljanju pedagoškega procesa, dobra polovica pa je težko ohranjala
motivacijo, zavzetost za študij. Iz preglednice 1 je razvidno, da je bilo v času
študija na daljavo dobrih 60 študentov negotovih glede poteka izpitov,
okoli 50 pa je bilo negotovih, ker niso vedeli, če bodo dovolj motivirani za
študij, če bo ta še naprej potekal na daljavo. Nekoliko manj kot polovica je
bila negotova, ker ni vedela, ali ji bo uspelo opraviti vse študijske obveznosti
zaradi študija na daljavo.
O doživljanju študijskih rezultatov in učinkovitosti študija so študentje po-
dali naslednje odgovore. Nekoliko manj kot polovica je poročala, da se v času
študija na daljavo ni vedno dovolj poglobila v študij, 40 študentov pa je
potrdilo, da je bilo znanje, ki so ga pridobili v času študija na daljavo, povr-
šinsko. Hkrati je skoraj 60 študentov po lastnih navedbah v času študija na
daljavo učinkovito opravilo vse naloge, slaba polovica pa je sebe označila za
učinkovite.
Ob koncu nas je zanimalo, ali med študenti glede na stopnjo študija ob-
stajajo razlike v doživljanju posameznih vidikov študija na daljavo. Predpo-
stavka o homogenosti varianc je bila upravičena pri vseh osmih vidikih štu-
dija, zato smo za preverjanje razlik uporabili t-preizkus. V nadaljevanju zaradi
prostorske omejenosti prikazujemo rezultate t-preizkusov le za primera, kjer
sta se med študenti glede na stopnjo študija pokazali statistično pomembni
razliki. Prvi primer je zaznavanje doživljanja pogojev udeležbe v študijskem
procesu (t = 2,054; p = 0,041). Navedeni vidik so študentje druge stopnje doži-
vljali pozitivneje (M = 5,89; SD = 2,35) kot študentje prve stopnje (M = 6,68; SD
= 2,68). Spomnimo, da nižji rezultat pomeni pozitivnejše zaznavanje študija
na daljavo. Podoben rezultat se je pokazal tudi v primeru doživljanja lastnega
procesa učenja (t = 2,058; p = 0,041), kjer so prav tako študentje druge stop-
nje (M = 15,58; SD = 5,38) ta vidik študija na daljavo zaznavali pozitivneje kot
študentje prve stopnje (M = 17,31; SD = 5,79).
Razprava
Namen pričujočega prispevka je bil prikazati rezultate raziskave, v kateri nas
je zanimalo, kako so situacijo, povezano z izobraževanjem na daljavo ob za-
prtju fakultet, doživljali študentje Univerze v Mariboru. Preden izpostavimo
nekatere bistvene rezultate, navajamo omejitve, ki so bile zaznane pri izvedbi
raziskave in jih je potrebno upoštevati pri interpretaciji rezultatov. V raziskavo
smo zajeli vzorec študentov le ene izmed slovenskih univerz, zato rezultatov
ne moremo posploševati na celotno populacijo študentov. V njej so sodelo-
283
Poglejmo, kako so študentje doživljali lasten proces učenja. Slabi dve tre-
tjini sta potrdili, da sta v času študija na daljavo težko ohranjali koncentracijo
pri spremljanju pedagoškega procesa, dobra polovica pa je težko ohranjala
motivacijo, zavzetost za študij. Iz preglednice 1 je razvidno, da je bilo v času
študija na daljavo dobrih 60 študentov negotovih glede poteka izpitov,
okoli 50 pa je bilo negotovih, ker niso vedeli, če bodo dovolj motivirani za
študij, če bo ta še naprej potekal na daljavo. Nekoliko manj kot polovica je
bila negotova, ker ni vedela, ali ji bo uspelo opraviti vse študijske obveznosti
zaradi študija na daljavo.
O doživljanju študijskih rezultatov in učinkovitosti študija so študentje po-
dali naslednje odgovore. Nekoliko manj kot polovica je poročala, da se v času
študija na daljavo ni vedno dovolj poglobila v študij, 40 študentov pa je
potrdilo, da je bilo znanje, ki so ga pridobili v času študija na daljavo, povr-
šinsko. Hkrati je skoraj 60 študentov po lastnih navedbah v času študija na
daljavo učinkovito opravilo vse naloge, slaba polovica pa je sebe označila za
učinkovite.
Ob koncu nas je zanimalo, ali med študenti glede na stopnjo študija ob-
stajajo razlike v doživljanju posameznih vidikov študija na daljavo. Predpo-
stavka o homogenosti varianc je bila upravičena pri vseh osmih vidikih štu-
dija, zato smo za preverjanje razlik uporabili t-preizkus. V nadaljevanju zaradi
prostorske omejenosti prikazujemo rezultate t-preizkusov le za primera, kjer
sta se med študenti glede na stopnjo študija pokazali statistično pomembni
razliki. Prvi primer je zaznavanje doživljanja pogojev udeležbe v študijskem
procesu (t = 2,054; p = 0,041). Navedeni vidik so študentje druge stopnje doži-
vljali pozitivneje (M = 5,89; SD = 2,35) kot študentje prve stopnje (M = 6,68; SD
= 2,68). Spomnimo, da nižji rezultat pomeni pozitivnejše zaznavanje študija
na daljavo. Podoben rezultat se je pokazal tudi v primeru doživljanja lastnega
procesa učenja (t = 2,058; p = 0,041), kjer so prav tako študentje druge stop-
nje (M = 15,58; SD = 5,38) ta vidik študija na daljavo zaznavali pozitivneje kot
študentje prve stopnje (M = 17,31; SD = 5,79).
Razprava
Namen pričujočega prispevka je bil prikazati rezultate raziskave, v kateri nas
je zanimalo, kako so situacijo, povezano z izobraževanjem na daljavo ob za-
prtju fakultet, doživljali študentje Univerze v Mariboru. Preden izpostavimo
nekatere bistvene rezultate, navajamo omejitve, ki so bile zaznane pri izvedbi
raziskave in jih je potrebno upoštevati pri interpretaciji rezultatov. V raziskavo
smo zajeli vzorec študentov le ene izmed slovenskih univerz, zato rezultatov
ne moremo posploševati na celotno populacijo študentov. V njej so sodelo-
283
