Page 304 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 304
aša Dolenc Orbanić in Nastja Cotič
pa so izvajali skupinsko delo, so opazili, da med seboj niso tako dobro sode-
lovali kot pri skupinskem delu, izvedenem v živo. Zanimal nas je tudi pogled
študentov na izvedbo eksperimentalnega dela na daljavo. Iz rezultatov je raz-
vidno, da pri sledenju navodil in izvedbi poskusov niso imeli večjih težav. Štu-
dentje 3. letnika so v primerjavi s študenti 4. v večji meri pogrešali povratno
informacijo profesorja o ustreznosti izvedbe poskusov. Večina jih meni, da iz-
vedba poskusov doma ni bila zahtevna. Številni so si pomagali tudi s posnetki
poskusov, pri čemer so izpostavili prednost večkratnega ogleda. Poleg tega
si je večina pomagala tudi z gradivom v e-učilnici in e-učbeniki.
Z raziskavo smo želeli ugotoviti tudi, s katerimi stiskami in težavami so se
študentje soočali pri študiju na daljavo. Večina jih je imela ustrezne pogoje za
študij, saj niso izpostavili težav s prostorom in računalniško opremo. Največ
težav jim je povzročala slaba internetna povezava. Za številne je bilo sedenje
pred računalnikom dolgočasno, težko so se zbrali in poslušali razlago.
Želeli smo ugotoviti tudi, katere so najdragocenejše izkušnje, ki so si jih
študentje pridobili v času študija na daljavo. Izpostavili so predvsem nove di-
gitalne kompetence, sposobnosti za boljšo organizacijo svojega dela, vztraj-
nost, potrpežljivost in strpnost. V času študija na daljavo so spoznali, kako
pomembna je interakcija s sošolci in profesorji ter katere so prednosti izo-
braževanja v živo. Študenti so preko učenja na daljavo pridobili izkušnjo o
tem, na kaj morajo biti pozorni pri poučevanju učencev na daljavo. Pri tem
so izpostavili, da bi bili pozorni na sodelovanje in aktivnost učencev pri po-
uku ter na sprotno preverjanje razumevanja snovi, na uporabo raznolikih in
zanimivih metod dela, na prilagajanje časa aktivnosti koncentraciji učencev
ter na vključevanje aktivnih odmorov v času pouka. Poleg tega se jim zdi po-
membno, da je gradivo privlačno in dostopno vsem učencem.
Rezultatov raziskave zaradi majhnosti vzorca sicer ni mogoče posploševati,
vendar nam mnenja študentov dajejo vsaj osnovni vpogled v to, kako so do-
življali učenje naravoslovja na daljavo. Njihovi odgovori nam bodo v pomoč
pri načrtovanju pouka na daljavo, v kolikor bi bil tak način izobraževanja po-
novno potreben. V prihodnje bi lahko izvedli tudi intervjuje s študenti, ki bi
nam omogočili še podrobnejši vpogled v njihova mnenja o prednostih in sla-
bostih pouka naravoslovja na daljavo ter njihove predloge za morebitne iz-
boljšave pouka na daljavo.
Literatura
Abrahams, I., in M. J. Reiss. 2012. »Practical Work: Its Effectiveness in Primary and
Secondary School in England.« Journal of Research in Science Teaching 49
(8): 1035–1055.
304
pa so izvajali skupinsko delo, so opazili, da med seboj niso tako dobro sode-
lovali kot pri skupinskem delu, izvedenem v živo. Zanimal nas je tudi pogled
študentov na izvedbo eksperimentalnega dela na daljavo. Iz rezultatov je raz-
vidno, da pri sledenju navodil in izvedbi poskusov niso imeli večjih težav. Štu-
dentje 3. letnika so v primerjavi s študenti 4. v večji meri pogrešali povratno
informacijo profesorja o ustreznosti izvedbe poskusov. Večina jih meni, da iz-
vedba poskusov doma ni bila zahtevna. Številni so si pomagali tudi s posnetki
poskusov, pri čemer so izpostavili prednost večkratnega ogleda. Poleg tega
si je večina pomagala tudi z gradivom v e-učilnici in e-učbeniki.
Z raziskavo smo želeli ugotoviti tudi, s katerimi stiskami in težavami so se
študentje soočali pri študiju na daljavo. Večina jih je imela ustrezne pogoje za
študij, saj niso izpostavili težav s prostorom in računalniško opremo. Največ
težav jim je povzročala slaba internetna povezava. Za številne je bilo sedenje
pred računalnikom dolgočasno, težko so se zbrali in poslušali razlago.
Želeli smo ugotoviti tudi, katere so najdragocenejše izkušnje, ki so si jih
študentje pridobili v času študija na daljavo. Izpostavili so predvsem nove di-
gitalne kompetence, sposobnosti za boljšo organizacijo svojega dela, vztraj-
nost, potrpežljivost in strpnost. V času študija na daljavo so spoznali, kako
pomembna je interakcija s sošolci in profesorji ter katere so prednosti izo-
braževanja v živo. Študenti so preko učenja na daljavo pridobili izkušnjo o
tem, na kaj morajo biti pozorni pri poučevanju učencev na daljavo. Pri tem
so izpostavili, da bi bili pozorni na sodelovanje in aktivnost učencev pri po-
uku ter na sprotno preverjanje razumevanja snovi, na uporabo raznolikih in
zanimivih metod dela, na prilagajanje časa aktivnosti koncentraciji učencev
ter na vključevanje aktivnih odmorov v času pouka. Poleg tega se jim zdi po-
membno, da je gradivo privlačno in dostopno vsem učencem.
Rezultatov raziskave zaradi majhnosti vzorca sicer ni mogoče posploševati,
vendar nam mnenja študentov dajejo vsaj osnovni vpogled v to, kako so do-
življali učenje naravoslovja na daljavo. Njihovi odgovori nam bodo v pomoč
pri načrtovanju pouka na daljavo, v kolikor bi bil tak način izobraževanja po-
novno potreben. V prihodnje bi lahko izvedli tudi intervjuje s študenti, ki bi
nam omogočili še podrobnejši vpogled v njihova mnenja o prednostih in sla-
bostih pouka naravoslovja na daljavo ter njihove predloge za morebitne iz-
boljšave pouka na daljavo.
Literatura
Abrahams, I., in M. J. Reiss. 2012. »Practical Work: Its Effectiveness in Primary and
Secondary School in England.« Journal of Research in Science Teaching 49
(8): 1035–1055.
304
