Page 309 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 309
Praktično usposabljanje v času študija
na daljavo skozi oči študentov
socialne pedagogike
Ana Bogdan Zupančič
Univerza na Primorskem
ana.bogdan.zupancic@pef.upr.si
Mateja Marovič
Univerza na Primorskem
mateja.marovic@pef.upr.si
Socialna pedagogika spada med t. i. praktične znanosti, kjer je teorija »sužnja«
prakse. V ospredju poklicnega usposabljanja socialnih pedagogov je priprava
le-teh za neposredno socialnopedagoško prakso, katere temelj so profesio-
nalni odnosi z uporabniki na terenu, v živo. V času epidemije (covid-19), ko se
je študijski proces prenesel na splet, je utečeno praktično usposabljanje za-
stalo in iskali smo nadomestne načine. S kvalitativno raziskavo, v katero smo
vključili 15 študentov magistrskega študijskega programa druge stopnje Soci-
alna pedagogika na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem, se osredoto-
čimo na problematiko pridobivanja praktičnih znanj, veščin in kompetenc ozi-
roma praktičnega dela poklicnega usposabljanja v času študija na daljavo, kot
so ga doživljali študenti in študentke socialne pedagogike. Analiza intervjujev
pokaže, da študentje socialno pedagogiko doživljajo kot pretežno praktično
vedo, katere študijska praksa je bila v času epidemije osiromašena. Kljub temu
pa izpostavijo nekatere prednosti študija na daljavo, pri čemer se zavedajo so-
odgovornosti za študijski proces.
Ključne besede: socialna pedagogika, praktično usposabljanje, študenti, epide-
mija covida-19, kompetence
Teoretična izhodišča
Socialno pedagogiko v Sloveniji in po svetu bi lahko opredelili kot predvsem
praktično vedo, ki počasi izgrajuje tudi lastno teoretsko podstat (Bogdan Zu-
pančič 2021a; Kobolt 2001; Storø 2013; Úcar 2013). »Praktičnost« kot taka je vča-
sih razlog za »manjvrednostni kompleks« vede, ki svojo teorijo pravzaprav
gradi tako, da se odziva na številne izzive profesionalne prakse. A. Frommann
v intervjuju (v Kobolt 2001), pove, da je teorija socialne pedagogike na nek na-
čin »v službi« prakse, torej njena »sužnja«. Ana Bogdan Zupančič (2021a) sicer
opozori na problematičnost omenjenega razmerja in utemelji pomembnost
neodvisnosti/avtonomnosti teoretskega raziskovanja, če naj bi si socialna pe-
Drobnič, J., S. Pelc, M. Kukanja Gabrijelčič, K. Česnik, N. Cotič in T. Volmut, ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje
v času covida-19: odzivi in priložnosti za nove pedagoške pobude. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-170-4.309-325
na daljavo skozi oči študentov
socialne pedagogike
Ana Bogdan Zupančič
Univerza na Primorskem
ana.bogdan.zupancic@pef.upr.si
Mateja Marovič
Univerza na Primorskem
mateja.marovic@pef.upr.si
Socialna pedagogika spada med t. i. praktične znanosti, kjer je teorija »sužnja«
prakse. V ospredju poklicnega usposabljanja socialnih pedagogov je priprava
le-teh za neposredno socialnopedagoško prakso, katere temelj so profesio-
nalni odnosi z uporabniki na terenu, v živo. V času epidemije (covid-19), ko se
je študijski proces prenesel na splet, je utečeno praktično usposabljanje za-
stalo in iskali smo nadomestne načine. S kvalitativno raziskavo, v katero smo
vključili 15 študentov magistrskega študijskega programa druge stopnje Soci-
alna pedagogika na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem, se osredoto-
čimo na problematiko pridobivanja praktičnih znanj, veščin in kompetenc ozi-
roma praktičnega dela poklicnega usposabljanja v času študija na daljavo, kot
so ga doživljali študenti in študentke socialne pedagogike. Analiza intervjujev
pokaže, da študentje socialno pedagogiko doživljajo kot pretežno praktično
vedo, katere študijska praksa je bila v času epidemije osiromašena. Kljub temu
pa izpostavijo nekatere prednosti študija na daljavo, pri čemer se zavedajo so-
odgovornosti za študijski proces.
Ključne besede: socialna pedagogika, praktično usposabljanje, študenti, epide-
mija covida-19, kompetence
Teoretična izhodišča
Socialno pedagogiko v Sloveniji in po svetu bi lahko opredelili kot predvsem
praktično vedo, ki počasi izgrajuje tudi lastno teoretsko podstat (Bogdan Zu-
pančič 2021a; Kobolt 2001; Storø 2013; Úcar 2013). »Praktičnost« kot taka je vča-
sih razlog za »manjvrednostni kompleks« vede, ki svojo teorijo pravzaprav
gradi tako, da se odziva na številne izzive profesionalne prakse. A. Frommann
v intervjuju (v Kobolt 2001), pove, da je teorija socialne pedagogike na nek na-
čin »v službi« prakse, torej njena »sužnja«. Ana Bogdan Zupančič (2021a) sicer
opozori na problematičnost omenjenega razmerja in utemelji pomembnost
neodvisnosti/avtonomnosti teoretskega raziskovanja, če naj bi si socialna pe-
Drobnič, J., S. Pelc, M. Kukanja Gabrijelčič, K. Česnik, N. Cotič in T. Volmut, ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje
v času covida-19: odzivi in priložnosti za nove pedagoške pobude. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-170-4.309-325
