Page 330 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 330
aša Zrim Martinjak
munikacijo, omogoča stike in odnose, četudi ni fizičnega stika (Medveš 2020),
kar je potrebno izkoristiti tako v podporo učenju kot odnosom v primeru šo-
lanja na daljavo. Študentje socialne pedagogike naj bi s podporo otrokom
in mladostnikom pri šolanju na daljavo le-tega pomagali osmisliti in bili v
podporo pri prilagoditvi in odzivih na aktualne individualne potrebe, izzive
in težave, ki bi se pokazali v novih okoliščinah šolanja. Ob samostojnem uče-
nju pri otrocih pridejo do izraza razlike v sposobnostih, motivaciji in učnih
navadah, ker je več prepuščenosti samemu sebi in manjka zunanja struktura
delovnega dne (Medveš 2020). Raziskava Petre Gregorčič Mrvar idr. (2021) je
osvetlila vpogled v situacijo v slovenskih šolah med epidemijo z vidika 328
svetovalnih delavk in delavcev. Po njihovem mnenju so največ podpore v
tem času potrebovali otroci iz ranljivih skupin, sledili so jim njihovi starši. Pod-
ročja, ki so se izkazala kot potrebna za podporo, so učno delo, motivacija za
šolsko delo, ustreznost domačega okolja, IKT-podpora in individualne stiske.
Izkustveno učenje za strokovne odzive na aktualne potrebe
in delovanje v krizni situaciji
Izkušnja podpore otrokom in mladostnikom pri šolanju na daljavo v času
pandemije covida-19 za vse deležnike predstavlja primer izkustvenega uče-
nja v aktualni, izredni, nepoznani situaciji. Namen tega podpornega delova-
nja je bil dvojni: prvič, kot delovanje za skupnost s podpornim odzivom v
izredni situaciji, in drugič, kot praktično učenje, tako podpornega odziva ozi-
roma delovanja za skupnost kot tudi učenje iz tega podpornega delovanja.
Po Furcu (2013) je učenje iz delovanja za skupnost, ko se odzivamo na realne
potrebe, priložnost za izkustveno učenje v avtentičnem okolju, ki mu prispe-
vamo rešitve za aktualne težave. Ta strategija učenja spodbudi, da se manj
osredotočamo na koriščenje virov za lastne koristi in več na delovanje za do-
bro drugih, ter zahteva, da izstopimo iz območja ugodja (Furco 2013). Izku-
stveno učenje skozi podporo za skupnost je bilo v našem primeru umeščeno
v kontekst aktualnega, nepoznanega in negotovega učnega okolja. Študen-
tovo praktično pedagoško usposabljanje je bilo umeščeno v zahtevno, vsem
deležnikom neznano situacijo, s katero se je študent moral neposredno so-
očiti (Malka 2022; Morris idr. 2020). Glede na okoliščine učnega okolja smo
tvegali, ali bo to okolje omogočilo učni proces, ki bo neposredno izkušnjo
pretvoril v učenje. Navedeno tveganje smo, ob zavezi stroki k hitrim in izvir-
nim odzivom v izredni in negotovi situaciji, vključili v kontekst nove izkušnje,
podpore skupnosti na daljavo, s prispevkom novih praks na polju socialno-
pedagoškega dela. Praktične izkušnje v avtentičnem delovnem okolju so iz-
jemno pomembne že med izobraževanjem, saj pomembno dopolnjujejo te-
330
munikacijo, omogoča stike in odnose, četudi ni fizičnega stika (Medveš 2020),
kar je potrebno izkoristiti tako v podporo učenju kot odnosom v primeru šo-
lanja na daljavo. Študentje socialne pedagogike naj bi s podporo otrokom
in mladostnikom pri šolanju na daljavo le-tega pomagali osmisliti in bili v
podporo pri prilagoditvi in odzivih na aktualne individualne potrebe, izzive
in težave, ki bi se pokazali v novih okoliščinah šolanja. Ob samostojnem uče-
nju pri otrocih pridejo do izraza razlike v sposobnostih, motivaciji in učnih
navadah, ker je več prepuščenosti samemu sebi in manjka zunanja struktura
delovnega dne (Medveš 2020). Raziskava Petre Gregorčič Mrvar idr. (2021) je
osvetlila vpogled v situacijo v slovenskih šolah med epidemijo z vidika 328
svetovalnih delavk in delavcev. Po njihovem mnenju so največ podpore v
tem času potrebovali otroci iz ranljivih skupin, sledili so jim njihovi starši. Pod-
ročja, ki so se izkazala kot potrebna za podporo, so učno delo, motivacija za
šolsko delo, ustreznost domačega okolja, IKT-podpora in individualne stiske.
Izkustveno učenje za strokovne odzive na aktualne potrebe
in delovanje v krizni situaciji
Izkušnja podpore otrokom in mladostnikom pri šolanju na daljavo v času
pandemije covida-19 za vse deležnike predstavlja primer izkustvenega uče-
nja v aktualni, izredni, nepoznani situaciji. Namen tega podpornega delova-
nja je bil dvojni: prvič, kot delovanje za skupnost s podpornim odzivom v
izredni situaciji, in drugič, kot praktično učenje, tako podpornega odziva ozi-
roma delovanja za skupnost kot tudi učenje iz tega podpornega delovanja.
Po Furcu (2013) je učenje iz delovanja za skupnost, ko se odzivamo na realne
potrebe, priložnost za izkustveno učenje v avtentičnem okolju, ki mu prispe-
vamo rešitve za aktualne težave. Ta strategija učenja spodbudi, da se manj
osredotočamo na koriščenje virov za lastne koristi in več na delovanje za do-
bro drugih, ter zahteva, da izstopimo iz območja ugodja (Furco 2013). Izku-
stveno učenje skozi podporo za skupnost je bilo v našem primeru umeščeno
v kontekst aktualnega, nepoznanega in negotovega učnega okolja. Študen-
tovo praktično pedagoško usposabljanje je bilo umeščeno v zahtevno, vsem
deležnikom neznano situacijo, s katero se je študent moral neposredno so-
očiti (Malka 2022; Morris idr. 2020). Glede na okoliščine učnega okolja smo
tvegali, ali bo to okolje omogočilo učni proces, ki bo neposredno izkušnjo
pretvoril v učenje. Navedeno tveganje smo, ob zavezi stroki k hitrim in izvir-
nim odzivom v izredni in negotovi situaciji, vključili v kontekst nove izkušnje,
podpore skupnosti na daljavo, s prispevkom novih praks na polju socialno-
pedagoškega dela. Praktične izkušnje v avtentičnem delovnem okolju so iz-
jemno pomembne že med izobraževanjem, saj pomembno dopolnjujejo te-
330
