Page 331 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 331
Izziv praktičnega učenja študentov ob podpori šolanju na daljavo v času covida-19

oretično znanje študentov z avtentičnimi izkušnjami in omogočijo prenos te-
oretičnega znanja v prakso, v resnično situacijo (Cvetek 2002; 2015; Kim 2020;
Zrim Martinjak 2016; 2022). V izredni situaciji pandemije covida-19 smo bili
primorani razmišljati o novih načinih praktičnega učenja (Morris idr. 2020),
inovativnem učnem okolju (Dumont in Istance 2013) in spreminjanju utrjene
prakse izkustvenega učenja.

V izredni situaciji omejitev in izzivov smo prepoznali priložnost za izku-
stveno učenje v sicer neznanem, a vendarle avtentičnem okolju, ki ga je ne-
nadoma oblikovala izredna situacija in šolanje prestavila v obliko na daljavo.
Izkustveno učenje se danes razume tudi kot odgovor na izzive, s katerimi se
soočimo v skupnosti (Marentič Požarnik, Šarić in Šteh 2019). Še posebej za
profile pomoči lahko neposredno delo za skupnost predstavlja pomemben
vir izkustvenega učenja (Marentič Požarnik, Šarić in Šteh 2019). Študentje so-
cialne pedagogike so bili v opredeljevanje področij podpore aktivno vklju-
čeni. Izzvali in spodbudili smo jih, da bi nudili pomoč in podporo tistim, ki jo
potrebujejo, in tam, kjer so dosegljivi, glede na zaprtost ustanov. Študente,
pri katerih je bila praksa načrtovana v osnovnih šolah, smo izzvali in spodbu-
dili, da dosežejo ciljno populacijo v primeru šolanja na daljavo in se odzovejo
na njene potrebe, kot bi se v običajnem šolskem okolju, le da z inovativno
podporo na daljavo. Vsebinsko smo glede pomoči in podpore skupaj razmi-
šljali o npr. pripravi sprostitvenih aktivnosti, učni pomoči, podpori pri učenju
učenja oziroma drugih oblikah pomoči in podpore, ki bi jih drugi potrebovali
in ki bi jih bili študentje zmožni zagotoviti. Interaktivno sodelovanje s štu-
denti in medsebojna vpletenost v izkušnje v času krize povzročata večje za-
dovoljstvo, občutek pripadnosti skupini (Smoyer, O’Brien in Rodriguez-Keyes
2020), občutek aktivne vloge v projektu in izkustvenem učenju (Malka 2020)
ter večjo učinkovitost (Morris idr. 2020). V sodelovanju s šolami, z organizaci-
jami in po drugih povezavah smo dosegli otroke in mladostnike, ki so pomoč
in podporo potrebovali. V okviru takšnega modela aktivnega izkustvenega
učenja je študent spodbujen k samostojnosti, iniciativnosti, aktivni udeležbi,
h kritičnemu spoznavanju konteksta izredne situacije in k refleksiji (Morris
idr. 2020). Prav tako takšno aktivno učenje ga podpre pri uporabi veščin in
znanja v času krize ter mu nudi priložnost, da izkusi vlogo vodje (Morris idr.
2020). Na drugi strani uvajanje inovacij v nepoznani situaciji pomeni tudi več
tveganja, npr. zaradi tehničnih težav, slabe internetne povezave, vprašanj za-
sebnosti itn. (Csoba in Diebel 2020). Glede na izredno situacijo, v kateri smo se
znašli vsi, smo pri obsegu zmožnosti podpornega odzivanja upoštevali tudi
izražene posebnosti v življenjskih okoliščinah, v katerih so se ob prehodu k
študiju na daljavo znašli tudi študentje sami in so vplivale na njihovo doži-

331
   326   327   328   329   330   331   332   333   334   335   336