Page 332 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 332
aša Zrim Martinjak
vljanje krizne situacije ter zmožnost nuditi podporo drugemu (Malka 2020;
Davis in Mirick 2021). Za podporo otrokom in mladostnikom pri šolanju na
daljavo smo šteli tudi podporo, ki so jo študentje izvajali z otroki in mlado-
stniki v neposrednem domačem okolju.
Poleg podporne naravnanosti in priložnosti za izkustveno učenje smo v
izbrani alternativi pedagoški praksi prepoznali tudi priložnost za reflektivno
učenje (Cvetek 2015) podpornega odziva bodočih strokovnjakov v aktualni
izredni situaciji in neznanih pogojih. Za vse vključene študente smo za pre-
delavo izkušenj organizirali mentorsko podporo v celotnem procesu izvedbe
pomoči in podpore ter s strani članov oddelka za socialno pedagogiko. Druge
oblike podpore pri predelavi izkušenj so bile individualne pisne refleksije in
poročila z evalvacijo. Pri predelavi aktualnega dogajanja v izrednih situacijah
je spodbuda k refleksiji in samorefleksiji, ki prispeva k osmišljanju delovanja
in učenja, še posebej pomembna (Morley in Clarke 2020).
Metodologija
V kvalitativni analizi se osredotočamo na refleksije izkušenj študentov, ki so
sodelovali pri podpori otrokom in mladostnikom pri šolanju na daljavo v si-
tuaciji pandemije covida-19. Podpora je potekala na daljavo s pomočjo so-
dobne tehnologije, z uporabo računalnika ali mobilnega telefona, aplikacije
Zoom, kamere in drugih orodij, ki jih omogoča aplikacija. Izhajali smo iz kon-
cepta dela na daljavo, ko je razdalja prostorska, medtem ko je interakcija
vzpostavljena in so na voljo različne možnosti za vzpostavljanje kontakta,
sodelovanja, učne priložnosti (Bozkurt in Schatrma 2020; Medveš 2020). Štu-
dentje so bili vključeni v celoten proces, od pretresanja idej do refleksij no-
vih strokovnih praks na podlagi primera izredne družbene situacije. V skladu
s pedagoško in z raziskovalno etiko smo pri izmenjavi informacij tekom ce-
lotnega procesa zagotavljali zaupnost in anonimnost pri analizi ter prikazu
rezultatov.
Za namen raziskave smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop in me-
todo analize vsebine (Flick 2002). Analizirali smo poročila s povratnimi infor-
macijami 52 študentov, ki so na daljavo izvajali podporo otrokom in mlado-
stnikom pri šolanju na daljavo. Podatke smo obdelali po postopkih kvalita-
tivne analize vsebine, pri čemer smo se osredinili le na tiste dele, ki se na-
vezujejo na raziskovalni vprašanji. Z namenom analize poročil smo v prvem
koraku pregledali poročila glede na izbrana področja za analizo, v drugem
smo opredelili vsebine, ki so se v izbranih področjih najpogosteje pojavljale,
v tretjem smo opredelili vsebinske podkategorije, ki se pojavljajo v posame-
znem poročilu, in jih v četrtem koraku združili v vsebinske kategorije.
332
vljanje krizne situacije ter zmožnost nuditi podporo drugemu (Malka 2020;
Davis in Mirick 2021). Za podporo otrokom in mladostnikom pri šolanju na
daljavo smo šteli tudi podporo, ki so jo študentje izvajali z otroki in mlado-
stniki v neposrednem domačem okolju.
Poleg podporne naravnanosti in priložnosti za izkustveno učenje smo v
izbrani alternativi pedagoški praksi prepoznali tudi priložnost za reflektivno
učenje (Cvetek 2015) podpornega odziva bodočih strokovnjakov v aktualni
izredni situaciji in neznanih pogojih. Za vse vključene študente smo za pre-
delavo izkušenj organizirali mentorsko podporo v celotnem procesu izvedbe
pomoči in podpore ter s strani članov oddelka za socialno pedagogiko. Druge
oblike podpore pri predelavi izkušenj so bile individualne pisne refleksije in
poročila z evalvacijo. Pri predelavi aktualnega dogajanja v izrednih situacijah
je spodbuda k refleksiji in samorefleksiji, ki prispeva k osmišljanju delovanja
in učenja, še posebej pomembna (Morley in Clarke 2020).
Metodologija
V kvalitativni analizi se osredotočamo na refleksije izkušenj študentov, ki so
sodelovali pri podpori otrokom in mladostnikom pri šolanju na daljavo v si-
tuaciji pandemije covida-19. Podpora je potekala na daljavo s pomočjo so-
dobne tehnologije, z uporabo računalnika ali mobilnega telefona, aplikacije
Zoom, kamere in drugih orodij, ki jih omogoča aplikacija. Izhajali smo iz kon-
cepta dela na daljavo, ko je razdalja prostorska, medtem ko je interakcija
vzpostavljena in so na voljo različne možnosti za vzpostavljanje kontakta,
sodelovanja, učne priložnosti (Bozkurt in Schatrma 2020; Medveš 2020). Štu-
dentje so bili vključeni v celoten proces, od pretresanja idej do refleksij no-
vih strokovnih praks na podlagi primera izredne družbene situacije. V skladu
s pedagoško in z raziskovalno etiko smo pri izmenjavi informacij tekom ce-
lotnega procesa zagotavljali zaupnost in anonimnost pri analizi ter prikazu
rezultatov.
Za namen raziskave smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop in me-
todo analize vsebine (Flick 2002). Analizirali smo poročila s povratnimi infor-
macijami 52 študentov, ki so na daljavo izvajali podporo otrokom in mlado-
stnikom pri šolanju na daljavo. Podatke smo obdelali po postopkih kvalita-
tivne analize vsebine, pri čemer smo se osredinili le na tiste dele, ki se na-
vezujejo na raziskovalni vprašanji. Z namenom analize poročil smo v prvem
koraku pregledali poročila glede na izbrana področja za analizo, v drugem
smo opredelili vsebine, ki so se v izbranih področjih najpogosteje pojavljale,
v tretjem smo opredelili vsebinske podkategorije, ki se pojavljajo v posame-
znem poročilu, in jih v četrtem koraku združili v vsebinske kategorije.
332
