Page 334 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 334
aša Zrim Martinjak
predstav ta neprijetna začetna doživljanja kasneje v procesu in z izkušnjo pre-
kosila spoznanja o odvečnosti začetnih skrbi in pomislekov (Š44: »Z veseljem
povem, da sem se zmotil.«) ter spoznanja o številnih pridobitvah, med ka-
terimi izpostavijo zahtevo in možnost za premik iz lastne cone udobja (Š19:
»Sem se naučil predvsem tega, da se je včasih potrebno spustiti v neke izkuš-
nje, čeprav so na prvi pogled neprijetne, težke, in to pomeni narediti korak iz
cone udobja.«).
Med procesom, ob spreminjanju predstav, študentje navajajo pridobljen
pozitiven pogled na izkušnjo, na njen pomen tako zanje same kot za stroko.
Tako pišejo o tem, kako so se njihove predstave, prepričanja potem, ko so
začeli z izvajanjem podpore, začela spreminjati in so se bistveno spremenila
(Š19: »Ko sem razmišljal o tem, kaj in kako bomo delali, sem videl bolj malo
socialnopedagoškega, vendar se je ta perspektiva spremenila, ko sem se dela
dejansko lotil.«).
Po pridobljeni izkušnji študentje le-to opredelijo kot pozitivno izkušnjo
(28), ki jo opisujejo kot bogato izkušnjo, kot priložnost za prispevek in raz-
vijanje nove oblike dela. Opisujejo jo kot izkušnjo prilagajanja, iskanja reši-
tev, razgibanosti. Podoben prehod od začetnega zavračanja do sprejemanja
delovanja v novih okoliščinah pandemije covida-19 in kasnejše prepoznava-
nje začetnih omejitev kot prednosti in inovacij sta Csoba in Diebelova (2020)
ugotavljali tudi pri študentih socialnega dela. Nadalje rezultati analize poka-
žejo, da študentje kot pozitivno v tej izkušnji prepoznajo vpogled v odzivanje
v kriznih situacijah, da so se odzivali na potrebe bolj kot kdaj koli prej in v kon-
tekstu aktualnih okoliščin, kar je glede na krizne razmere še posebej vredno.
Izkušnja je bila razumljena tudi kot trening odzivanja na aktualne, nenavadne
situacije in potrebe (Š35: »[. . .] bo ravno to bistvo naših poklicev in ne delo po
vnaprej določenih obrazcih.«). Izkušnjo opredelijo tudi kot edinstveno (Š3:
»[. . .], saj se je izvajalo na spletu.«), celo kot boljšo od načrtovane prakse, uni-
katno (Š24: »[. . .], ki je ni bila deležna nobena generacija prej.«) in kot izkušnjo,
ki nudi znanje ter predstavlja izziv (Š36: »[. . .], da se zavedaš, da si lahko ves
čas soočen z neko nepredvidljivo situacijo.«) in novo priložnost.
Skozi uvid v kontekst krizne situacije (8), poročajo o spreminjanju perspek-
tive pogleda na situacijo. Pridobili so vpogled v težavnost situacije tako za
otroke, družine (Š41: »Mislim, da so nas razmere presenetile.«; Š38: »Si upam
trditi, da je naša podpora lahko v otrokov vsakdan prinesla veliko pozitiv-
nega.«) kot tudi za učitelje (Š44: »Opazil sem mnogo potreb šol kot ustanov
kot tudi posameznikov, tako učencev kot učiteljev.«) in strokovne odzive (Š4:
»Ta v svojem bistvu še bolj konkretno odgovarja na moja vprašanja v pove-
zavi s socialnopedagoškim delom.«). Prav tako se vpogled veže na predstave
334
predstav ta neprijetna začetna doživljanja kasneje v procesu in z izkušnjo pre-
kosila spoznanja o odvečnosti začetnih skrbi in pomislekov (Š44: »Z veseljem
povem, da sem se zmotil.«) ter spoznanja o številnih pridobitvah, med ka-
terimi izpostavijo zahtevo in možnost za premik iz lastne cone udobja (Š19:
»Sem se naučil predvsem tega, da se je včasih potrebno spustiti v neke izkuš-
nje, čeprav so na prvi pogled neprijetne, težke, in to pomeni narediti korak iz
cone udobja.«).
Med procesom, ob spreminjanju predstav, študentje navajajo pridobljen
pozitiven pogled na izkušnjo, na njen pomen tako zanje same kot za stroko.
Tako pišejo o tem, kako so se njihove predstave, prepričanja potem, ko so
začeli z izvajanjem podpore, začela spreminjati in so se bistveno spremenila
(Š19: »Ko sem razmišljal o tem, kaj in kako bomo delali, sem videl bolj malo
socialnopedagoškega, vendar se je ta perspektiva spremenila, ko sem se dela
dejansko lotil.«).
Po pridobljeni izkušnji študentje le-to opredelijo kot pozitivno izkušnjo
(28), ki jo opisujejo kot bogato izkušnjo, kot priložnost za prispevek in raz-
vijanje nove oblike dela. Opisujejo jo kot izkušnjo prilagajanja, iskanja reši-
tev, razgibanosti. Podoben prehod od začetnega zavračanja do sprejemanja
delovanja v novih okoliščinah pandemije covida-19 in kasnejše prepoznava-
nje začetnih omejitev kot prednosti in inovacij sta Csoba in Diebelova (2020)
ugotavljali tudi pri študentih socialnega dela. Nadalje rezultati analize poka-
žejo, da študentje kot pozitivno v tej izkušnji prepoznajo vpogled v odzivanje
v kriznih situacijah, da so se odzivali na potrebe bolj kot kdaj koli prej in v kon-
tekstu aktualnih okoliščin, kar je glede na krizne razmere še posebej vredno.
Izkušnja je bila razumljena tudi kot trening odzivanja na aktualne, nenavadne
situacije in potrebe (Š35: »[. . .] bo ravno to bistvo naših poklicev in ne delo po
vnaprej določenih obrazcih.«). Izkušnjo opredelijo tudi kot edinstveno (Š3:
»[. . .], saj se je izvajalo na spletu.«), celo kot boljšo od načrtovane prakse, uni-
katno (Š24: »[. . .], ki je ni bila deležna nobena generacija prej.«) in kot izkušnjo,
ki nudi znanje ter predstavlja izziv (Š36: »[. . .], da se zavedaš, da si lahko ves
čas soočen z neko nepredvidljivo situacijo.«) in novo priložnost.
Skozi uvid v kontekst krizne situacije (8), poročajo o spreminjanju perspek-
tive pogleda na situacijo. Pridobili so vpogled v težavnost situacije tako za
otroke, družine (Š41: »Mislim, da so nas razmere presenetile.«; Š38: »Si upam
trditi, da je naša podpora lahko v otrokov vsakdan prinesla veliko pozitiv-
nega.«) kot tudi za učitelje (Š44: »Opazil sem mnogo potreb šol kot ustanov
kot tudi posameznikov, tako učencev kot učiteljev.«) in strokovne odzive (Š4:
»Ta v svojem bistvu še bolj konkretno odgovarja na moja vprašanja v pove-
zavi s socialnopedagoškim delom.«). Prav tako se vpogled veže na predstave
334
