Page 336 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 336
aša Zrim Martinjak
bilo prvotno zastavljeno.« Š29: »Po začetnem šoku smo se sprijaznili z nastalo
situacijo in naredili, kar smo lahko.«).
Prepoznavanje pridobitev, pomembnih za strokovno delovanje
Iz analize sledi, da študentje med pridobitvami te izkušnje najpogosteje na-
vajajo pomembna spoznanja o sebi, skozi krepitev odzivnih lastnosti za de-
lovanje v izrednih razmerah (37), in prenosljivost teh na katero koli strokovno
delovanje. To so npr. prilagodljivost, fleksibilnost, strpnost, potrpežljivost in
hitro reagiranje. Kot pridobitev navajajo tudi kreativnost (Š30: »Morda je to
vpliv izredne situacije s covid-19, saj so nas okoliščine postavile v negotov
položaj, ki je od nas zahteval izstopitev iz cone udobja in iskanje novih krea-
tivnih rešitev.«). Nadalje med pridobitvami izpostavijo še boljše upravljanje s
časom, vztrajnost, iznajdljivost, večje zaupanje vase (Š6: »Sem bolj samozave-
sten, sem sposoben opravljati socialnopedagoško delo, kljub temu da morda
nimam odgovorov na vsa vprašanja in rešitve za vsak problem, ki se pojavi.«)
in uvid v delovanje v nepredvidljivih razmerah (Š50: »Spoznal sem, koliko pri-
lagajanja, znanja in potrpežljivosti je potrebnih v izrednih situacijah v šol-
stvu.«). V primeru delovanja v okviru koncepta podpore na daljavo, ko gre za
prostorsko razdaljo, interakcija pa je prisotna, so potrebne veščine, ki pod-
pirajo odgovornost, fleksibilnost in različnost izbir, natančno načrtovanje in
opredelitev ciljev srečanja, kar prispeva k učinkovitemu delovnemu, učnemu
in podpornemu okolju (Bozkurt in Scharma 2020). Takšno delovanje omogoči
napredek v strokovnem razvoju in pridobivanju kompetenc ter vpliva tudi
na pristop k profesionalnemu razvoju (Ní Shé idr. 2019). Med pridobitvami, o
katerih poročajo študentje, so tudi nova znanja oziroma veščine (19), med
katerimi so na prvem mestu izpostavljena IKT-znanja (Š38: »Mislim, da mi
bodo pridobljena znanja s področja uporabe tehnologije in orodij/aplikacij
za skupinsko delovanje v izjemno pomoč tudi v prihodnosti.«), sledijo okre-
pljene komunikacijske veščine (Š9: »Naučil sem se bolj opazovati in poslu-
šati.«), tudi na podlagi pripisanega pomena komunikaciji. Med navedenimi
pridobitvami izstopajo še spoznanja o možnosti dela na daljavo (10), prepo-
znava, da je to sploh možno (Š27: »[. . .] zdaj lahko zatrdim, da je mogoče.«
Š51: »Kljub temu, da fizičnega stika nič ne more nadomestiti, lahko vseeno
nekaj dosežemo tudi na daljavo.«), da je to nov način dela, v katerem se skri-
vajo tudi priložnosti (Š11: »Novinci smo imeli prednost ›domačega terena‹, saj
smo v prakso končno lahko vnesli, kar že dolgo obvladamo, namreč mobilno
tehnologijo.«) in da kljub razlikam delo z ljudmi ostaja delo z ljudmi, ne glede
na način (Š23: »[. . .] sem ugotovil, da pristen stik lahko navežeš tudi preko vi-
dea.«). Ne glede na to, ali se z otrokom srečujemo v istem fizičnem prostoru
336
bilo prvotno zastavljeno.« Š29: »Po začetnem šoku smo se sprijaznili z nastalo
situacijo in naredili, kar smo lahko.«).
Prepoznavanje pridobitev, pomembnih za strokovno delovanje
Iz analize sledi, da študentje med pridobitvami te izkušnje najpogosteje na-
vajajo pomembna spoznanja o sebi, skozi krepitev odzivnih lastnosti za de-
lovanje v izrednih razmerah (37), in prenosljivost teh na katero koli strokovno
delovanje. To so npr. prilagodljivost, fleksibilnost, strpnost, potrpežljivost in
hitro reagiranje. Kot pridobitev navajajo tudi kreativnost (Š30: »Morda je to
vpliv izredne situacije s covid-19, saj so nas okoliščine postavile v negotov
položaj, ki je od nas zahteval izstopitev iz cone udobja in iskanje novih krea-
tivnih rešitev.«). Nadalje med pridobitvami izpostavijo še boljše upravljanje s
časom, vztrajnost, iznajdljivost, večje zaupanje vase (Š6: »Sem bolj samozave-
sten, sem sposoben opravljati socialnopedagoško delo, kljub temu da morda
nimam odgovorov na vsa vprašanja in rešitve za vsak problem, ki se pojavi.«)
in uvid v delovanje v nepredvidljivih razmerah (Š50: »Spoznal sem, koliko pri-
lagajanja, znanja in potrpežljivosti je potrebnih v izrednih situacijah v šol-
stvu.«). V primeru delovanja v okviru koncepta podpore na daljavo, ko gre za
prostorsko razdaljo, interakcija pa je prisotna, so potrebne veščine, ki pod-
pirajo odgovornost, fleksibilnost in različnost izbir, natančno načrtovanje in
opredelitev ciljev srečanja, kar prispeva k učinkovitemu delovnemu, učnemu
in podpornemu okolju (Bozkurt in Scharma 2020). Takšno delovanje omogoči
napredek v strokovnem razvoju in pridobivanju kompetenc ter vpliva tudi
na pristop k profesionalnemu razvoju (Ní Shé idr. 2019). Med pridobitvami, o
katerih poročajo študentje, so tudi nova znanja oziroma veščine (19), med
katerimi so na prvem mestu izpostavljena IKT-znanja (Š38: »Mislim, da mi
bodo pridobljena znanja s področja uporabe tehnologije in orodij/aplikacij
za skupinsko delovanje v izjemno pomoč tudi v prihodnosti.«), sledijo okre-
pljene komunikacijske veščine (Š9: »Naučil sem se bolj opazovati in poslu-
šati.«), tudi na podlagi pripisanega pomena komunikaciji. Med navedenimi
pridobitvami izstopajo še spoznanja o možnosti dela na daljavo (10), prepo-
znava, da je to sploh možno (Š27: »[. . .] zdaj lahko zatrdim, da je mogoče.«
Š51: »Kljub temu, da fizičnega stika nič ne more nadomestiti, lahko vseeno
nekaj dosežemo tudi na daljavo.«), da je to nov način dela, v katerem se skri-
vajo tudi priložnosti (Š11: »Novinci smo imeli prednost ›domačega terena‹, saj
smo v prakso končno lahko vnesli, kar že dolgo obvladamo, namreč mobilno
tehnologijo.«) in da kljub razlikam delo z ljudmi ostaja delo z ljudmi, ne glede
na način (Š23: »[. . .] sem ugotovil, da pristen stik lahko navežeš tudi preko vi-
dea.«). Ne glede na to, ali se z otrokom srečujemo v istem fizičnem prostoru
336
