Page 339 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 339
Izziv praktičnega učenja študentov ob podpori šolanju na daljavo v času covida-19
dijo številne nauke o bistvu narave dela pomočniških poklicev (Davis in Mi-
rick 2021). Ob tovrstnem izkustvenem učenju, ko smo bili vsi vpleteni v raz-
ličnih vlogah, tako učečega se kot v aktivni vlogi sooblikovalca novega pro-
stora učenja, odzivanja na krizno situacijo, smo se učili iz obstoječega znanja,
hkrati pa smo, ob spopadanju s krizno situacijo, ustvarjali novo. Podobno se
je istočasno odvijalo tudi drugod po svetu (Davis in Mirick 2021; Malka 2022;
Morley in Clarke 2020). Četudi se nam je zaprtost ustanov ob razglašeni pan-
demiji na začetku zdela le kot velika ovira in motnja v praktičnem usposablja-
nju študentov, jo zdaj prepoznamo tudi kot pridobitev (Davis in Mirick 2021).
Ugotovili smo, da je v okviru strategije odziva na aktualno izredno situacijo,
s podporo otrokom in mladostnikom pri šolanju na daljavo, večina študen-
tov dosegla cilj pedagoškega učenja bodočih strokovnjakov, tj. reflektivno in
izkustveno praktično učenje v avtentičnem okolju. S tem smo prispevali in
preizkusili inovativen pristop, ki prispeva uvajanje nove prakse pedagoških,
podpornih odzivov v izrednih situacijah kot tudi širše in s tem odgovarja na
aktualnost časa (Zrim Martinjak 2022).
Študentje so se v tem času soočali tudi z lastnimi omejitvami zaradi nastale
izredne situacije, kar je lahko vplivalo na njihovo praktično delovanje in prav
tako na vrednotenje lastnih pridobitev v okviru izvajanja podpore na daljavo.
To je pomembno sporočilo glede različnosti odziva na izredno situacijo in pri-
ložnost za učenje strokovnega odziva na aktualne družbene potrebe. Odpira
tudi premisleke o združljivosti delovanja v podporo drugemu ob obreme-
njenosti z lastno situacijo, kar je sicer na polju pomočniških poklicev večno
vprašanje, a se morda v kriznih situacijah še bolj izpostavi. Da nekateri štu-
dentje poročajo o zanje izjemno stresni situaciji v času covida-19, je pokazalo
več raziskav (Davis in Mirick 2021; Dempsey idr. 2022; Hadar idr. 2020). Te ugo-
tovitve potrjujejo ustreznost upoštevanja individualnih razlik med študenti
v izrednih razmerah tako pri samem načrtovanju praktičnega usposabljanja
skozi aktivnosti podpore kot tudi pri sami neposredni izvedbi le-te. Nadalje
spodbujajo k upoštevanju kompleksnosti situacije, vključno z upoštevanjem
študentovih čustvenih, socialnih in akademskih potreb (Hadar idr. 2020), ki
se izpostavijo v krizni situaciji. Prav tako izpostavijo potrebnost podpore štu-
dentov, ko se znajdejo v nepričakovani in negotovi situaciji, kot je bila pande-
mija covida-19 (Davis in Mirick 2021). Sposobnost prilagajanja študentom in
ustvarjanja podpornega študijskega okolja v času izrednih razmer pokaže na
upoštevanje posameznikovih potreb v izredni situaciji ne glede na vlogo, v
kateri se ta v nekem kontekstu nahaja. Na podlagi teh ugotovitev se odpirajo
nadaljnji premisleki v zvezi z izobraževanjem in s praktičnim usposabljanjem
v visokošolskemu prostoru. Ob tem se odpira tudi premislek o ustreznosti
339
dijo številne nauke o bistvu narave dela pomočniških poklicev (Davis in Mi-
rick 2021). Ob tovrstnem izkustvenem učenju, ko smo bili vsi vpleteni v raz-
ličnih vlogah, tako učečega se kot v aktivni vlogi sooblikovalca novega pro-
stora učenja, odzivanja na krizno situacijo, smo se učili iz obstoječega znanja,
hkrati pa smo, ob spopadanju s krizno situacijo, ustvarjali novo. Podobno se
je istočasno odvijalo tudi drugod po svetu (Davis in Mirick 2021; Malka 2022;
Morley in Clarke 2020). Četudi se nam je zaprtost ustanov ob razglašeni pan-
demiji na začetku zdela le kot velika ovira in motnja v praktičnem usposablja-
nju študentov, jo zdaj prepoznamo tudi kot pridobitev (Davis in Mirick 2021).
Ugotovili smo, da je v okviru strategije odziva na aktualno izredno situacijo,
s podporo otrokom in mladostnikom pri šolanju na daljavo, večina študen-
tov dosegla cilj pedagoškega učenja bodočih strokovnjakov, tj. reflektivno in
izkustveno praktično učenje v avtentičnem okolju. S tem smo prispevali in
preizkusili inovativen pristop, ki prispeva uvajanje nove prakse pedagoških,
podpornih odzivov v izrednih situacijah kot tudi širše in s tem odgovarja na
aktualnost časa (Zrim Martinjak 2022).
Študentje so se v tem času soočali tudi z lastnimi omejitvami zaradi nastale
izredne situacije, kar je lahko vplivalo na njihovo praktično delovanje in prav
tako na vrednotenje lastnih pridobitev v okviru izvajanja podpore na daljavo.
To je pomembno sporočilo glede različnosti odziva na izredno situacijo in pri-
ložnost za učenje strokovnega odziva na aktualne družbene potrebe. Odpira
tudi premisleke o združljivosti delovanja v podporo drugemu ob obreme-
njenosti z lastno situacijo, kar je sicer na polju pomočniških poklicev večno
vprašanje, a se morda v kriznih situacijah še bolj izpostavi. Da nekateri štu-
dentje poročajo o zanje izjemno stresni situaciji v času covida-19, je pokazalo
več raziskav (Davis in Mirick 2021; Dempsey idr. 2022; Hadar idr. 2020). Te ugo-
tovitve potrjujejo ustreznost upoštevanja individualnih razlik med študenti
v izrednih razmerah tako pri samem načrtovanju praktičnega usposabljanja
skozi aktivnosti podpore kot tudi pri sami neposredni izvedbi le-te. Nadalje
spodbujajo k upoštevanju kompleksnosti situacije, vključno z upoštevanjem
študentovih čustvenih, socialnih in akademskih potreb (Hadar idr. 2020), ki
se izpostavijo v krizni situaciji. Prav tako izpostavijo potrebnost podpore štu-
dentov, ko se znajdejo v nepričakovani in negotovi situaciji, kot je bila pande-
mija covida-19 (Davis in Mirick 2021). Sposobnost prilagajanja študentom in
ustvarjanja podpornega študijskega okolja v času izrednih razmer pokaže na
upoštevanje posameznikovih potreb v izredni situaciji ne glede na vlogo, v
kateri se ta v nekem kontekstu nahaja. Na podlagi teh ugotovitev se odpirajo
nadaljnji premisleki v zvezi z izobraževanjem in s praktičnim usposabljanjem
v visokošolskemu prostoru. Ob tem se odpira tudi premislek o ustreznosti
339
