Page 340 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 340
aša Zrim Martinjak
mentorske podpore, s katero naj bi študentje izkušnje iz izvajanja podpore
predelali in osmislili (Marentič Požarnik, Šarić in Šteh 2019). Zaradi izredne si-
tuacije na ravni celotne družbe smo izhajali iz stališča, da strokovnih delavcev
na terenu ni primerno dodatno obremenjevati s pričakovanjem mentorstva,
in smo zato to prevzeli na oddelku za socialno pedagogiko. Izredna situacija
je bila negotova tudi za vse nas in tudi naši odzivi so bili različni. Na podlagi
lastne refleksije lahko dodamo, da smo se tudi nosilci prakse, ki smo prevzeli
izvedbo »projekta« praktičnega usposabljanja na daljavo ob podpornem od-
zivu na krizno situacijo, in drugi učitelji, ki so bili temu v podporo, soočali s
strahovi, stiskami in z negotovostjo. Na podlagi prepoznanih stisk študen-
tov menimo, da bi bilo v takšnih izrednih situacijah potrebno več pozornosti
nameniti uskladitvi predstave o namenu podpornega delovanja in jasno raz-
mejiti alternativo pedagoški praksi od siceršnjega praktičnega usposabljanja
študenta na pedagoški praksi. S tem bi lahko dosegli vpliv na uravnavanje
izvedbe celotnega procesa in večjo podpornost študentu pri razreševanju
konfliktov glede njegove vloge.
Zaradi specifičnosti študijske smeri, ki bodoče strokovnjake izobražuje s
strokovnim ciljem podpornega odzivanja na aktualne potrebe uporabnikov,
se na podlagi ugotovitev odpirajo vprašanja, katere vsebine je še potrebno
vključiti v visokošolsko izobraževanje z namenom prispevka k učenju stro-
kovnega odziva na aktualne družbene potrebe v izrednih situacijah in pri-
pravljenosti nanje. S temi vprašanji se v izobraževanju sorodnih profilov ob
situaciji covida-19 srečujejo tudi drugod po svetu (Morley in Clarke 2020). Od-
pira se vprašanje socialno-emocionalne kompetentnosti bodočih strokov-
njakov, od katere je odvisen odziv študentov na stresne, izredne, neznane
situacije oziroma kako se soočijo z zunanjimi pogoji izredne situacije (Hadar
idr. 2020), kakšna je njihova rezilientnost. Ali tej namenjamo zadostno pozor-
nost ali glede na smer študija morda pričakujemo, da je že prisotna? Ali profile
pomoči dovolj pripravljamo za delovanje v izrednih situacijah? Ob izkušnji
spremenjenih delovnih pogojev se nujnost priprave na nove situacije potr-
juje. Odprta vprašanja spodbujajo k premislekom o izboljševanju in razvoju
praktičnega usposabljanja v visokošolskem izobraževanju. V navdih in pod-
poro temu, da pa veliko tega očitno že delamo v pravi smeri, pa je velika mera
človečnosti, ki smo jo tekom celotnega procesa prepoznali med študenti ob
tem, ko so nesebično pomagali otrokom in mladostnikom, ki so to potrebo-
vali. Kljub lastni negotovosti so bili pripravljeni podpreti druge. Izkazovali so
občutljivost do drugih, zaradi česar so se verjetno tudi odločili za ta študij. Bili
so aktivni v svoji podporni vlogi, iskali so ideje, se podpirali, izkazovali močno
voljo pri vztrajanju in veliko kreativnost v delovanju. To izkazuje bistvo delo-
340
mentorske podpore, s katero naj bi študentje izkušnje iz izvajanja podpore
predelali in osmislili (Marentič Požarnik, Šarić in Šteh 2019). Zaradi izredne si-
tuacije na ravni celotne družbe smo izhajali iz stališča, da strokovnih delavcev
na terenu ni primerno dodatno obremenjevati s pričakovanjem mentorstva,
in smo zato to prevzeli na oddelku za socialno pedagogiko. Izredna situacija
je bila negotova tudi za vse nas in tudi naši odzivi so bili različni. Na podlagi
lastne refleksije lahko dodamo, da smo se tudi nosilci prakse, ki smo prevzeli
izvedbo »projekta« praktičnega usposabljanja na daljavo ob podpornem od-
zivu na krizno situacijo, in drugi učitelji, ki so bili temu v podporo, soočali s
strahovi, stiskami in z negotovostjo. Na podlagi prepoznanih stisk študen-
tov menimo, da bi bilo v takšnih izrednih situacijah potrebno več pozornosti
nameniti uskladitvi predstave o namenu podpornega delovanja in jasno raz-
mejiti alternativo pedagoški praksi od siceršnjega praktičnega usposabljanja
študenta na pedagoški praksi. S tem bi lahko dosegli vpliv na uravnavanje
izvedbe celotnega procesa in večjo podpornost študentu pri razreševanju
konfliktov glede njegove vloge.
Zaradi specifičnosti študijske smeri, ki bodoče strokovnjake izobražuje s
strokovnim ciljem podpornega odzivanja na aktualne potrebe uporabnikov,
se na podlagi ugotovitev odpirajo vprašanja, katere vsebine je še potrebno
vključiti v visokošolsko izobraževanje z namenom prispevka k učenju stro-
kovnega odziva na aktualne družbene potrebe v izrednih situacijah in pri-
pravljenosti nanje. S temi vprašanji se v izobraževanju sorodnih profilov ob
situaciji covida-19 srečujejo tudi drugod po svetu (Morley in Clarke 2020). Od-
pira se vprašanje socialno-emocionalne kompetentnosti bodočih strokov-
njakov, od katere je odvisen odziv študentov na stresne, izredne, neznane
situacije oziroma kako se soočijo z zunanjimi pogoji izredne situacije (Hadar
idr. 2020), kakšna je njihova rezilientnost. Ali tej namenjamo zadostno pozor-
nost ali glede na smer študija morda pričakujemo, da je že prisotna? Ali profile
pomoči dovolj pripravljamo za delovanje v izrednih situacijah? Ob izkušnji
spremenjenih delovnih pogojev se nujnost priprave na nove situacije potr-
juje. Odprta vprašanja spodbujajo k premislekom o izboljševanju in razvoju
praktičnega usposabljanja v visokošolskem izobraževanju. V navdih in pod-
poro temu, da pa veliko tega očitno že delamo v pravi smeri, pa je velika mera
človečnosti, ki smo jo tekom celotnega procesa prepoznali med študenti ob
tem, ko so nesebično pomagali otrokom in mladostnikom, ki so to potrebo-
vali. Kljub lastni negotovosti so bili pripravljeni podpreti druge. Izkazovali so
občutljivost do drugih, zaradi česar so se verjetno tudi odločili za ta študij. Bili
so aktivni v svoji podporni vlogi, iskali so ideje, se podpirali, izkazovali močno
voljo pri vztrajanju in veliko kreativnost v delovanju. To izkazuje bistvo delo-
340
