Page 346 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 346
a Krmac in Tina Štemberger
Teoretična izhodišča
Prve raziskave na temo poučevanja na daljavo (npr. Adnan in Anwar 2020;
Rupnik Vec 2020) so poročale zlasti o tehničnih težavah glede internetne po-
vezave in tehnične opreme pa tudi o pomanjkljivi kompetentnosti za rabo
tehnične opreme ter digitalnih tehnologij za namene učenja in poučevanja
(Štemberger in Čotar Konrad 2021). Učitelji in učenci (Ferraro idr. 2020) so nato
relativno hitro pričeli uporabljati različne možnosti za komuniciranje, npr. vi-
deokonferenčne sisteme, klepetalnice, elektronsko pošto, forume in spletne
učilnice, vendar težave s slabo povezavo in komunikacijo z učitelji niso izzve-
nele ter so bile ves čas eden od virov slabe volje in nezadovoljstva (Coman
idr. 2020).
Tehnični vidik vpliva tudi na ostale vidike, vendar je neizpodbitno dejstvo,
da tako klasično izobraževanje kot tudi izobraževanje na daljavo načrtuje, iz-
vaja in evalvira učitelj, zato se najprej osredotočamo na njegovo vlogo pri
izobraževanju na daljavo. Učencem naj bi nudil in zagotavljal tako akadem-
sko kot neakademsko podporo (Simpson 2002). V akademsko podporo uvr-
ščamo obravnavo učnih vsebin, razvijanje spretnosti učencev, sledenje na-
predku in podajanje povratne informacije, neakademska podpora pa vklju-
čuje, denimo, svetovanje učencem, informiranje o zadevah, ki niso neposre-
dno povezane z učnimi vsebinami, vodenje razreda, pomoč pri učenju ipd.
Učenci so ob začetku šolanja na daljavo poročali, da so imeli občutek, da uči-
telji pouka v živo niso znali prilagoditi na pouk na daljavo ter da niso dovolj
hitro prilagodili didaktičnih metod, strategij ipd. (Coman idr. 2020). Obširna
študija Analiza izobraževanja na daljavo v času prvega vala epidemije covida-19
v Sloveniji (Rupnik Vec 2020), ki jo je ob prvem valu epidemije in vzpostavi-
tvi šolanja na daljavo izvedel Zavod Republike Slovenije za šolstvo, kaže, da
sta približno dve tretjini učiteljev poučevanje na daljavo doživljali kot zahtev-
nejše v primerjavi s poučevanjem v razredu, stresnejše pa je bilo tudi za po-
lovico učiteljev in je od njih zahtevalo več energije. K takemu zaznavanju so
verjetno pripomogle ocena, da niso preveč vešči uporabe digitalnih orodij za
namene poučevanja na daljavo, ter nepričakovanost situacije in negotovost
razmer. Hkrati pa so učitelji ocenili, da so v času prvega zaprtja šol svoje delo
doživljali kot ustvarjalnejše, saj so novi načini poučevanja od njih zahtevali
pripravo novih gradiv in miselnih izzivov, ki pritegnejo in vzdržujejo učen-
čevo pozornost. Zanimivo je tudi, da kar polovica učiteljev ocenjuje, da so v
času poučevanja na daljavo učence uspeli pritegniti k sodelovanju v enaki
meri kot pri pouku v razredu, hkrati pa jih precej velik delež poroča, da so
bili učenci in dijaki v splošnem manj odzivni kot pri pouku v razredu, zlasti
346
Teoretična izhodišča
Prve raziskave na temo poučevanja na daljavo (npr. Adnan in Anwar 2020;
Rupnik Vec 2020) so poročale zlasti o tehničnih težavah glede internetne po-
vezave in tehnične opreme pa tudi o pomanjkljivi kompetentnosti za rabo
tehnične opreme ter digitalnih tehnologij za namene učenja in poučevanja
(Štemberger in Čotar Konrad 2021). Učitelji in učenci (Ferraro idr. 2020) so nato
relativno hitro pričeli uporabljati različne možnosti za komuniciranje, npr. vi-
deokonferenčne sisteme, klepetalnice, elektronsko pošto, forume in spletne
učilnice, vendar težave s slabo povezavo in komunikacijo z učitelji niso izzve-
nele ter so bile ves čas eden od virov slabe volje in nezadovoljstva (Coman
idr. 2020).
Tehnični vidik vpliva tudi na ostale vidike, vendar je neizpodbitno dejstvo,
da tako klasično izobraževanje kot tudi izobraževanje na daljavo načrtuje, iz-
vaja in evalvira učitelj, zato se najprej osredotočamo na njegovo vlogo pri
izobraževanju na daljavo. Učencem naj bi nudil in zagotavljal tako akadem-
sko kot neakademsko podporo (Simpson 2002). V akademsko podporo uvr-
ščamo obravnavo učnih vsebin, razvijanje spretnosti učencev, sledenje na-
predku in podajanje povratne informacije, neakademska podpora pa vklju-
čuje, denimo, svetovanje učencem, informiranje o zadevah, ki niso neposre-
dno povezane z učnimi vsebinami, vodenje razreda, pomoč pri učenju ipd.
Učenci so ob začetku šolanja na daljavo poročali, da so imeli občutek, da uči-
telji pouka v živo niso znali prilagoditi na pouk na daljavo ter da niso dovolj
hitro prilagodili didaktičnih metod, strategij ipd. (Coman idr. 2020). Obširna
študija Analiza izobraževanja na daljavo v času prvega vala epidemije covida-19
v Sloveniji (Rupnik Vec 2020), ki jo je ob prvem valu epidemije in vzpostavi-
tvi šolanja na daljavo izvedel Zavod Republike Slovenije za šolstvo, kaže, da
sta približno dve tretjini učiteljev poučevanje na daljavo doživljali kot zahtev-
nejše v primerjavi s poučevanjem v razredu, stresnejše pa je bilo tudi za po-
lovico učiteljev in je od njih zahtevalo več energije. K takemu zaznavanju so
verjetno pripomogle ocena, da niso preveč vešči uporabe digitalnih orodij za
namene poučevanja na daljavo, ter nepričakovanost situacije in negotovost
razmer. Hkrati pa so učitelji ocenili, da so v času prvega zaprtja šol svoje delo
doživljali kot ustvarjalnejše, saj so novi načini poučevanja od njih zahtevali
pripravo novih gradiv in miselnih izzivov, ki pritegnejo in vzdržujejo učen-
čevo pozornost. Zanimivo je tudi, da kar polovica učiteljev ocenjuje, da so v
času poučevanja na daljavo učence uspeli pritegniti k sodelovanju v enaki
meri kot pri pouku v razredu, hkrati pa jih precej velik delež poroča, da so
bili učenci in dijaki v splošnem manj odzivni kot pri pouku v razredu, zlasti
346
