Page 347 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 347
Prednosti in izzivi izobraževanja na daljavo: perspektiva študentov, prihodnjih učiteljev
to velja za starejše izmed njih. Večina učiteljev je ocenila, da je bila kakovost
izobraževanja na daljavo v primerjavi s poukom v razredu slabša, izražali pa
so tudi negotovost glede načina poučevanja. Srednješolci (Katić idr. 2021) so
prav tako ocenili, da so njihove učne izkušnje z izobraževanjem na daljavo
slabše v primerjavi z učnimi izkušnjami v razredu. Poročali so tudi, da so bili
pri izobraževanju na daljavo manj vključeni in deležni manj pozornosti kot
običajno, kar pravzaprav ne preseneča, saj izobraževanje na daljavo običajno
zahteva visoko raven samoregulacije, ki mora biti podprta z novimi strategi-
jami poučevanja, učenja in usmerjanja (UNESCO 2020).
Raziskave so se osredotočale tudi na doživljanja učencev med pandemijo.
Tako je bilo z vidika organizacije dela za šolo med učenci zaznati nekaj nekon-
sistentnosti v doživljanju tega elementa izobraževanja na daljavo. Medtem
ko so v nekaterih raziskavah (Cachón-Zagalaz idr. 2020) poročali o težavah z
organizacijo dela in potrebi po več odmorih, pa so v drugih poročali o tem,
da so bili zadovoljni (Kavkler, Javornik in Košak 2020) z večjo fleksibilnostjo
časa in prostora ter večjo svobodo, navedli pa so tudi, da so dosegali boljše
učne rezultate. V študiji Analiza izobraževanja na daljavo v času prvega vala
epidemije covida-19 v Sloveniji (Rupnik Vec 2020), ki je vključevala slovenske
osnovnošolce in srednješolce, so tako dijaki kot starejši osnovnošolci kot po-
zitivno ocenili dejstvo, da so si lahko sami razporedili delo čez dan in da jim
ni bilo treba nastopati pred sošolci. Med srednješolci in učenci višjih razre-
dov osnovnih šol jih je kar ena tretjina ocenila, da se na ta način lažje učijo,
všeč jim je bilo tudi, da so si lahko sami razporejali delo čez dan in zjutraj dlje
spali.
Ob tem pa nekatere raziskave (Cachón-Zagalaz idr. 2020; Di Pietro idr.
2020; Fegert idr. 2020) izpostavljajo večje možnosti za potencialno poveča-
nje stresa pri učencih, ki se morajo šolati od doma, saj izolacija in posledično
pomanjkanje socialnih stikov lahko povzročita več negativnih in agresivnih
čustev ter tako vplivata tudi na učenje. Učenci so poročali o nižji koncentra-
ciji ter o znatno zmanjšani interakciji med učenci ter med učenci in učiteljem
(Cachón-Zagalaz idr. 2020), kar potrjuje tudi vseslovenska Analiza izobraže-
vanja na daljavo v času prvega vala epidemije covida-19 v Sloveniji (Rupnik Vec
2020), katere rezultati kažejo, da so učenci kot negativni vidik šolanja na da-
ljavo izpostavili predvsem pomanjkanje socialnega stika tako s sošolci kot z
učitelji. Precej jih je tudi pogrešalo razlago učitelja. Izsledki raziskav izposta-
vljajo tudi problem motiviranosti za delo, za šolo in posledično nižjo pripra-
vljenost za vlaganje truda v šolsko delo (Niemi in Kousa 2020; Zaccoletti idr.
2020). V zvezi z zahtevnostjo izobraževanja na daljavo rezultati študije Ana-
liza izobraževanja na daljavo v času prvega vala epidemije covida-19 v Sloveniji
347
to velja za starejše izmed njih. Večina učiteljev je ocenila, da je bila kakovost
izobraževanja na daljavo v primerjavi s poukom v razredu slabša, izražali pa
so tudi negotovost glede načina poučevanja. Srednješolci (Katić idr. 2021) so
prav tako ocenili, da so njihove učne izkušnje z izobraževanjem na daljavo
slabše v primerjavi z učnimi izkušnjami v razredu. Poročali so tudi, da so bili
pri izobraževanju na daljavo manj vključeni in deležni manj pozornosti kot
običajno, kar pravzaprav ne preseneča, saj izobraževanje na daljavo običajno
zahteva visoko raven samoregulacije, ki mora biti podprta z novimi strategi-
jami poučevanja, učenja in usmerjanja (UNESCO 2020).
Raziskave so se osredotočale tudi na doživljanja učencev med pandemijo.
Tako je bilo z vidika organizacije dela za šolo med učenci zaznati nekaj nekon-
sistentnosti v doživljanju tega elementa izobraževanja na daljavo. Medtem
ko so v nekaterih raziskavah (Cachón-Zagalaz idr. 2020) poročali o težavah z
organizacijo dela in potrebi po več odmorih, pa so v drugih poročali o tem,
da so bili zadovoljni (Kavkler, Javornik in Košak 2020) z večjo fleksibilnostjo
časa in prostora ter večjo svobodo, navedli pa so tudi, da so dosegali boljše
učne rezultate. V študiji Analiza izobraževanja na daljavo v času prvega vala
epidemije covida-19 v Sloveniji (Rupnik Vec 2020), ki je vključevala slovenske
osnovnošolce in srednješolce, so tako dijaki kot starejši osnovnošolci kot po-
zitivno ocenili dejstvo, da so si lahko sami razporedili delo čez dan in da jim
ni bilo treba nastopati pred sošolci. Med srednješolci in učenci višjih razre-
dov osnovnih šol jih je kar ena tretjina ocenila, da se na ta način lažje učijo,
všeč jim je bilo tudi, da so si lahko sami razporejali delo čez dan in zjutraj dlje
spali.
Ob tem pa nekatere raziskave (Cachón-Zagalaz idr. 2020; Di Pietro idr.
2020; Fegert idr. 2020) izpostavljajo večje možnosti za potencialno poveča-
nje stresa pri učencih, ki se morajo šolati od doma, saj izolacija in posledično
pomanjkanje socialnih stikov lahko povzročita več negativnih in agresivnih
čustev ter tako vplivata tudi na učenje. Učenci so poročali o nižji koncentra-
ciji ter o znatno zmanjšani interakciji med učenci ter med učenci in učiteljem
(Cachón-Zagalaz idr. 2020), kar potrjuje tudi vseslovenska Analiza izobraže-
vanja na daljavo v času prvega vala epidemije covida-19 v Sloveniji (Rupnik Vec
2020), katere rezultati kažejo, da so učenci kot negativni vidik šolanja na da-
ljavo izpostavili predvsem pomanjkanje socialnega stika tako s sošolci kot z
učitelji. Precej jih je tudi pogrešalo razlago učitelja. Izsledki raziskav izposta-
vljajo tudi problem motiviranosti za delo, za šolo in posledično nižjo pripra-
vljenost za vlaganje truda v šolsko delo (Niemi in Kousa 2020; Zaccoletti idr.
2020). V zvezi z zahtevnostjo izobraževanja na daljavo rezultati študije Ana-
liza izobraževanja na daljavo v času prvega vala epidemije covida-19 v Sloveniji
347
