Page 350 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 350
a Krmac in Tina Štemberger
katerih smo iskali povezave in odnose med njimi ter na podlagi tega obliko-
vali jedrne kategorije, ki so bile povezane z zastavljenimi raziskovalnimi vpra-
šanji. Za nazornejši prikaz smo za vsako raziskovalno vprašanje oblikovali ko-
dirno shemo (slike 1, 2 in 3), ki ne prikazuje le običajne hierarhične strukture
kodiranja, temveč tudi odnose in povezave med kodami ter kategorijami z
vidika glavnih deležnikov, tj. šole, učitelja, učenca in starša.
Rezultati
V nadaljevanju predstavljamo rezultate raziskave, razčlenjene na štiri podpo-
glavja, ki so bila oblikovana na podlagi zastavljenih raziskovalnih vprašanj.
Prednosti izobraževanja na daljavo
Po prvem pregledu dnevniških zapisov smo hitro zasledili, da je v dnevnikih
zapisanega bistveno manj o prednostih poučevanja in učenja na daljavo kot
o njunih slabostih. Obenem smo ugotovili, da so študentje v zapisih vseskozi
prepletali tako poučevanje kot učenje na daljavo. Prepletali so tudi vlogo
sebe kot učitelja in sebe kot učenca, torej osebo, ki se prav tako sooča z do-
ločenimi izzivi pri izobraževanju na daljavo. Usmerjenost zapisov je bila raz-
lična, nekateri so bili precej osredotočeni na študente same, drugi pa pred-
vsem na občutke in doživljanja drugih, tj. učencev, kar se kaže tudi pri rezul-
tatih, ki jih predstavljamo v nadaljevanju.
Med prednostmi izobraževanja na daljavo so študentje izpostavili pred-
vsem čustveno-socialni vidik učenja. Izpostavili so vlogo domačega okolja,
ki so ga opisovali kot »varno in udobno«. Študentke 1, 2, 5 in 7 so navedle, da
naj bi se otroci v domačem okolju praviloma najbolje počutili. Po njihovem
mnenju so v šoli otroci lahko bolj izpostavljeni blažjemu ali težjemu psihič-
nemu nasilju, ta pa naj bi bil v domačem okolju manj prisoten. Študentka 5 in
študent 8 sta poudarila, da je bila izvedba pouka lažja predvsem zaradi po-
sameznikov, ki ga niso motili, zato so bili lahko učenci bolj skoncentrirani na
pouk.
Nekateri učenci so bili pri izobraževanju na daljavo uspešnejši zaradi pod-
pore staršev. Ti niso doživljali stiske ob neznanju, saj so lahko za pomoč
zaprosili starše. Prednost je bila tudi v tem, da so imeli starši podrobnejši
vpogled v obravnavano snov in so tako nadzorovali učenčevo delo, uspeh
ipd., kar posebej velja za mlajše učence, oziroma kot je navedla študentka
3: »Učenci so se s takim načinom pouka tudi bolj družili s starši in starši so
si vzeli več časa zanje«. Kot je izpostavila študentka 5, je bilo za vse učence
lažje, ker so si lahko razporedili čas in si sami določili toliko odmora, kolikor
so ga potrebovali. Podobno je o tem zapisala tudi študentka 6. Študentka
350
katerih smo iskali povezave in odnose med njimi ter na podlagi tega obliko-
vali jedrne kategorije, ki so bile povezane z zastavljenimi raziskovalnimi vpra-
šanji. Za nazornejši prikaz smo za vsako raziskovalno vprašanje oblikovali ko-
dirno shemo (slike 1, 2 in 3), ki ne prikazuje le običajne hierarhične strukture
kodiranja, temveč tudi odnose in povezave med kodami ter kategorijami z
vidika glavnih deležnikov, tj. šole, učitelja, učenca in starša.
Rezultati
V nadaljevanju predstavljamo rezultate raziskave, razčlenjene na štiri podpo-
glavja, ki so bila oblikovana na podlagi zastavljenih raziskovalnih vprašanj.
Prednosti izobraževanja na daljavo
Po prvem pregledu dnevniških zapisov smo hitro zasledili, da je v dnevnikih
zapisanega bistveno manj o prednostih poučevanja in učenja na daljavo kot
o njunih slabostih. Obenem smo ugotovili, da so študentje v zapisih vseskozi
prepletali tako poučevanje kot učenje na daljavo. Prepletali so tudi vlogo
sebe kot učitelja in sebe kot učenca, torej osebo, ki se prav tako sooča z do-
ločenimi izzivi pri izobraževanju na daljavo. Usmerjenost zapisov je bila raz-
lična, nekateri so bili precej osredotočeni na študente same, drugi pa pred-
vsem na občutke in doživljanja drugih, tj. učencev, kar se kaže tudi pri rezul-
tatih, ki jih predstavljamo v nadaljevanju.
Med prednostmi izobraževanja na daljavo so študentje izpostavili pred-
vsem čustveno-socialni vidik učenja. Izpostavili so vlogo domačega okolja,
ki so ga opisovali kot »varno in udobno«. Študentke 1, 2, 5 in 7 so navedle, da
naj bi se otroci v domačem okolju praviloma najbolje počutili. Po njihovem
mnenju so v šoli otroci lahko bolj izpostavljeni blažjemu ali težjemu psihič-
nemu nasilju, ta pa naj bi bil v domačem okolju manj prisoten. Študentka 5 in
študent 8 sta poudarila, da je bila izvedba pouka lažja predvsem zaradi po-
sameznikov, ki ga niso motili, zato so bili lahko učenci bolj skoncentrirani na
pouk.
Nekateri učenci so bili pri izobraževanju na daljavo uspešnejši zaradi pod-
pore staršev. Ti niso doživljali stiske ob neznanju, saj so lahko za pomoč
zaprosili starše. Prednost je bila tudi v tem, da so imeli starši podrobnejši
vpogled v obravnavano snov in so tako nadzorovali učenčevo delo, uspeh
ipd., kar posebej velja za mlajše učence, oziroma kot je navedla študentka
3: »Učenci so se s takim načinom pouka tudi bolj družili s starši in starši so
si vzeli več časa zanje«. Kot je izpostavila študentka 5, je bilo za vse učence
lažje, ker so si lahko razporedili čas in si sami določili toliko odmora, kolikor
so ga potrebovali. Podobno je o tem zapisala tudi študentka 6. Študentka
350
