Page 348 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 348
a Krmac in Tina Štemberger
(Rupnik Vec 2020) kažejo, da so mlajši učenci poročali, da so se jim zdele na-
loge, ki so jim jih pošiljali učitelji, zanimive, vendar so ocenili, da je bil pouk
na daljavo zahtevnejši kot pouk v razredu, po drugi strani pa tudi zanimiv
in ustvarjalen. Srednješolcem se je zahtevnost izobraževanja zdela velika,
izobraževanje na daljavo jih je tudi obremenjevalo.
Nekatere slovenske študije so obravnavale tudi perspektive študentske
populacije. Tako rezultati raziskave »Ocena potreb po psihosocialni podpori
v drugem valu epidemije covida-19« (Društvo psihologov Slovenije, Nacio-
nalni inštitut za javno zdravje, UP Inštitut Andrej Marušič, UL Filozofska fakul-
teta, UP Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijsko tehnologijo
2021), ki se je usmerila v analizo potreb splošne študentske populacije, kažejo,
da so študentje v povprečju poročali, da čutijo srednje močno stisko in se z
njo srednje uspešno spoprijemajo. Nekoliko večja stiska se je pojavljala pri
študentih, ki so opravljali študentsko delo, saj je pri večini prevladoval strah
pred negotovo prihodnostjo in izgubo svoboščin. Študentje, ki so opravljali
študentsko delo, so doživljali intenzivnejšo stisko zaradi upada dohodka in
materialne varnosti. Poročali so tudi o težavah s koncentracijo in z motiva-
cijo, pomanjkanju socialnih stikov s kolegi in prostega časa ter o nekaterih
psihofizičnih simptomih in simptomih depresije ter anksioznosti. Skoraj po-
lovica jih je izrazila potrebo po psihološki pomoči. Tudi Podleskova in Kavčič
(2021) sta ugotovila, da so bili v primerjavi z ostalimi udeleženci za študente
značilni višja generalizirana anksioznost, večja izguba zaznanega nadzora in
večji vpliv težav, povezanih z epidemijo. Pri študentih je bila generalizirana
anksioznost pozitivno povezana z vplivom omejitev, povezanih z epidemijo,
izgubo zaznanega nadzora in nevroticizmom.
Perspektivo študentov glede študija na daljavo je v raziskavi predstavila
tudi Študentska organizacija Slovenije (2020). Ugotovili so, da je imela ve-
čina anketiranih študentov urejen dostop do digitalnih orodij, da so večin-
sko podpirali študij na daljavo, a jih je tudi velika večina izrazila skrb glede
rednega opravljanja študijskih obveznosti. Ocenili so tudi, da je študij na da-
ljavo manj učinkovit in manj produktiven v primerjavi s klasičnim študijem.
Prav tako so izpostavili problem težje dostopnosti do literature zaradi zaprtja
knjižnic. Raziskava, ki so jo opravili Neža Podlogar idr. (2020), se je osredoto-
čila na študente pedagoških študijskih programov, torej prihodnje pedago-
ške delavce. Rezultati kažejo, da so študentje izredne razmere epidemije in
študij na daljavo doživljali predvsem konstruktivno. Anketiram študentom je
študij na daljavo v primerjavi z običajnim študijem različno ustrezal, vendar
jih je največ poročalo, da jim manj ustreza. Za tiste, ki jim je študij na daljavo
bolj ustrezal, se je izkazalo, da so tako celotno izredno situacijo kot študij na
348
(Rupnik Vec 2020) kažejo, da so mlajši učenci poročali, da so se jim zdele na-
loge, ki so jim jih pošiljali učitelji, zanimive, vendar so ocenili, da je bil pouk
na daljavo zahtevnejši kot pouk v razredu, po drugi strani pa tudi zanimiv
in ustvarjalen. Srednješolcem se je zahtevnost izobraževanja zdela velika,
izobraževanje na daljavo jih je tudi obremenjevalo.
Nekatere slovenske študije so obravnavale tudi perspektive študentske
populacije. Tako rezultati raziskave »Ocena potreb po psihosocialni podpori
v drugem valu epidemije covida-19« (Društvo psihologov Slovenije, Nacio-
nalni inštitut za javno zdravje, UP Inštitut Andrej Marušič, UL Filozofska fakul-
teta, UP Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijsko tehnologijo
2021), ki se je usmerila v analizo potreb splošne študentske populacije, kažejo,
da so študentje v povprečju poročali, da čutijo srednje močno stisko in se z
njo srednje uspešno spoprijemajo. Nekoliko večja stiska se je pojavljala pri
študentih, ki so opravljali študentsko delo, saj je pri večini prevladoval strah
pred negotovo prihodnostjo in izgubo svoboščin. Študentje, ki so opravljali
študentsko delo, so doživljali intenzivnejšo stisko zaradi upada dohodka in
materialne varnosti. Poročali so tudi o težavah s koncentracijo in z motiva-
cijo, pomanjkanju socialnih stikov s kolegi in prostega časa ter o nekaterih
psihofizičnih simptomih in simptomih depresije ter anksioznosti. Skoraj po-
lovica jih je izrazila potrebo po psihološki pomoči. Tudi Podleskova in Kavčič
(2021) sta ugotovila, da so bili v primerjavi z ostalimi udeleženci za študente
značilni višja generalizirana anksioznost, večja izguba zaznanega nadzora in
večji vpliv težav, povezanih z epidemijo. Pri študentih je bila generalizirana
anksioznost pozitivno povezana z vplivom omejitev, povezanih z epidemijo,
izgubo zaznanega nadzora in nevroticizmom.
Perspektivo študentov glede študija na daljavo je v raziskavi predstavila
tudi Študentska organizacija Slovenije (2020). Ugotovili so, da je imela ve-
čina anketiranih študentov urejen dostop do digitalnih orodij, da so večin-
sko podpirali študij na daljavo, a jih je tudi velika večina izrazila skrb glede
rednega opravljanja študijskih obveznosti. Ocenili so tudi, da je študij na da-
ljavo manj učinkovit in manj produktiven v primerjavi s klasičnim študijem.
Prav tako so izpostavili problem težje dostopnosti do literature zaradi zaprtja
knjižnic. Raziskava, ki so jo opravili Neža Podlogar idr. (2020), se je osredoto-
čila na študente pedagoških študijskih programov, torej prihodnje pedago-
ške delavce. Rezultati kažejo, da so študentje izredne razmere epidemije in
študij na daljavo doživljali predvsem konstruktivno. Anketiram študentom je
študij na daljavo v primerjavi z običajnim študijem različno ustrezal, vendar
jih je največ poročalo, da jim manj ustreza. Za tiste, ki jim je študij na daljavo
bolj ustrezal, se je izkazalo, da so tako celotno izredno situacijo kot študij na
348
