Page 352 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 352
a Krmac in Tina Štemberger
vljeno, da je izobraževanje na daljavo na splošno prineslo veliko znanja tako
učiteljem kot učencem. Kot je navedel študent 8, so morali ob tem učitelji pri
vsaki temi znati izpostaviti najpomembnejše in pripraviti več gradiva, kot bi
ga sicer, študentka 4 pa je še dodala: »Otrok je pri pouku na daljavo pridobil
natančnejša navodila in se bolj zavedal svojih obveznosti. Pri vsem tem pa so
se tudi starši začeli bolj zavedati, da učiteljevo delo ni tako enostavno.«
Študentje so izpostavili tudi vlogo digitalne tehnologije, ki lahko izboljša
izvajanje izobraževanja na daljavo. Menijo, da njena uporaba prinaša več
možnosti za pestrejše izobraževanje. Prav tako učencem hitreje mine čas, in
kot pravi študentka 1, »lahko delajo več in tega ne začutijo tako kot v šoli«. Me-
nijo, da je določene teme lažje predstaviti le z uporabo digitalne tehnologije,
npr. različna življenjska okolja, ki zahtevajo vizualne predstavitve. Izobraže-
vanje na daljavo je učence na nek način tudi prisililo, da so začeli uporabljati
digitalne tehnologije za namene učenja in poučevanja. Kot navaja študent
8, so bili tudi učitelji prisiljeni uporabljati digitalne tehnologije in se usposa-
bljati za njihovo rabo pri učenju ter poučevanju.
Študentka 2 in študent 8 navajata, da je velika prednost izobraževanja na
daljavo ta, da si lahko učenec vso posredovano snov shrani in pozneje po-
novno ogleda, če ni vsega razumel v celoti. Na enak način lahko večkrat pre-
gleda vse videorazlage, če so bile na voljo. Študentka 10 dodaja, da učencem,
ki se hitreje utrudijo in imajo težave s pozornostjo, to prinaša veliko pred-
nost, saj si učenje lahko razporedijo čez cel dan. Kot navaja študentka 7, je
bilo izobraževanje na daljavo pozitivnejše tudi za sramežljivejše otroke, ki se
jim ni bilo treba izpostavljati pred celotnim razredom. Spletno orodje, kot
je na primer Zoom, je takim učencem še bolj olajšalo situacijo, ker so lahko
svoje mnenje ali odgovor le zapisali v klepetalnici. Tudi izsledki rezultatov
Analize izobraževanja na daljavo v času prvega vala epidemije covid-19 v Slo-
veniji (2020), kažejo, da dijaki in starejši osnovnošolci to, da jim ni bilo treba
nastopati pred sošolci, ocenjujejo kot pozitivno.
Študentka 6 je izpostavila tudi svojo izkušnjo in povedala naslednje: »Sama
zase lahko tudi rečem, da lahko veliko več naredim doma, okoli hiše, na po-
lju . . ., kot sem pred tem, ko sem bila v Kopru. Tako velja tudi za bratrance, ki
obiskujejo 5., 7. in 9. razred, da so veliko pomagali pri gospodinjskih opravilih
in zunaj hiše. To se mi zdi pomembno, saj je prav, da se imajo otroci čas na-
učiti tudi drugačnega dela. Tega dela pred tem niso opravljali, ker so po šoli
naredili domačo nalogo, kasneje pa je bila zunaj že tema.«
Študentka 7 je izpostavila, da je njim kot študentom lažje razumeti, s čim
se soočajo učenci pri izobraževanju na daljavo, ker so to tudi sami doživeli
oziroma istočasno doživljali podobno situacijo.
352
vljeno, da je izobraževanje na daljavo na splošno prineslo veliko znanja tako
učiteljem kot učencem. Kot je navedel študent 8, so morali ob tem učitelji pri
vsaki temi znati izpostaviti najpomembnejše in pripraviti več gradiva, kot bi
ga sicer, študentka 4 pa je še dodala: »Otrok je pri pouku na daljavo pridobil
natančnejša navodila in se bolj zavedal svojih obveznosti. Pri vsem tem pa so
se tudi starši začeli bolj zavedati, da učiteljevo delo ni tako enostavno.«
Študentje so izpostavili tudi vlogo digitalne tehnologije, ki lahko izboljša
izvajanje izobraževanja na daljavo. Menijo, da njena uporaba prinaša več
možnosti za pestrejše izobraževanje. Prav tako učencem hitreje mine čas, in
kot pravi študentka 1, »lahko delajo več in tega ne začutijo tako kot v šoli«. Me-
nijo, da je določene teme lažje predstaviti le z uporabo digitalne tehnologije,
npr. različna življenjska okolja, ki zahtevajo vizualne predstavitve. Izobraže-
vanje na daljavo je učence na nek način tudi prisililo, da so začeli uporabljati
digitalne tehnologije za namene učenja in poučevanja. Kot navaja študent
8, so bili tudi učitelji prisiljeni uporabljati digitalne tehnologije in se usposa-
bljati za njihovo rabo pri učenju ter poučevanju.
Študentka 2 in študent 8 navajata, da je velika prednost izobraževanja na
daljavo ta, da si lahko učenec vso posredovano snov shrani in pozneje po-
novno ogleda, če ni vsega razumel v celoti. Na enak način lahko večkrat pre-
gleda vse videorazlage, če so bile na voljo. Študentka 10 dodaja, da učencem,
ki se hitreje utrudijo in imajo težave s pozornostjo, to prinaša veliko pred-
nost, saj si učenje lahko razporedijo čez cel dan. Kot navaja študentka 7, je
bilo izobraževanje na daljavo pozitivnejše tudi za sramežljivejše otroke, ki se
jim ni bilo treba izpostavljati pred celotnim razredom. Spletno orodje, kot
je na primer Zoom, je takim učencem še bolj olajšalo situacijo, ker so lahko
svoje mnenje ali odgovor le zapisali v klepetalnici. Tudi izsledki rezultatov
Analize izobraževanja na daljavo v času prvega vala epidemije covid-19 v Slo-
veniji (2020), kažejo, da dijaki in starejši osnovnošolci to, da jim ni bilo treba
nastopati pred sošolci, ocenjujejo kot pozitivno.
Študentka 6 je izpostavila tudi svojo izkušnjo in povedala naslednje: »Sama
zase lahko tudi rečem, da lahko veliko več naredim doma, okoli hiše, na po-
lju . . ., kot sem pred tem, ko sem bila v Kopru. Tako velja tudi za bratrance, ki
obiskujejo 5., 7. in 9. razred, da so veliko pomagali pri gospodinjskih opravilih
in zunaj hiše. To se mi zdi pomembno, saj je prav, da se imajo otroci čas na-
učiti tudi drugačnega dela. Tega dela pred tem niso opravljali, ker so po šoli
naredili domačo nalogo, kasneje pa je bila zunaj že tema.«
Študentka 7 je izpostavila, da je njim kot študentom lažje razumeti, s čim
se soočajo učenci pri izobraževanju na daljavo, ker so to tudi sami doživeli
oziroma istočasno doživljali podobno situacijo.
352
