Page 353 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 353
Prednosti in izzivi izobraževanja na daljavo: perspektiva študentov, prihodnjih učiteljev
Poglavje zaključujemo z zapisom študentke 9, ki pravi naslednje: »Menim,
da je učenje na daljavo z ustrezno vsebino lahko prav tako učinkovito kot pa
pouk v šolah. Pomembno je le, da se učitelj poistoveti z učenci in tako pripravi
vsebino, ki je primerna za učence in njihov ritem. Prednost za učence je tudi
mir, saj glede na lastne izkušnje vem, da se nekateri učenci, recimo, doma
lažje zberejo, saj ni motečih dejavnikov.«
Zaključimo lahko, da so študentje kot prednosti izpostavili predvsem delo
v domačem okolju, pri čemer je treba opozoriti, da je to mogoče le ob pred-
postavki, da otrok živi v varnem in spodbudnem okolju, ki mu nudi podporo
in mu pomaga pri organizaciji časa ter dela za šolo. Na to opozarja tudi naj-
novejša raziskava Učinki izobraževanja na daljavo v šolskem letu 2020/2021 (Ra-
kinić idr. 2021), ki potrjuje, da socialno-ekonomski status družine pomembno
napoveduje višje učne dosežke. Prav tako moramo nekoliko previdno inter-
pretirati trditve, da so se učenci lažje učili, ker so si lahko posnetek večkrat
ogledali ali so klepetali ob videokonferencah. Dejstvo je namreč, da uporaba
teh orodij ni bila pravilo ali obvezujoča, zato vsi učenci teh priložnosti niso
imeli. Slednje lahko povežemo tudi z navedbami študentov glede rabe digi-
talne tehnologije, saj je bila v začetnih fazah izobraževanja na daljavo odvisna
predvsem od kompetenc učiteljev za didaktično rabo digitalnih tehnologij.
Slabosti izobraževanja na daljavo
Izobraževanje na daljavo predstavlja izziv in je težavno prav za vse, tako za
učitelje in učence kot za starše. To je razmišljanje, ki ga je mogoče razbrati iz
vseh dnevniških zapisov.
V vseh dnevniških zapisih sta poudarjena pomen socialnih stikov in nji-
hova odsotnost pri izobraževanju na daljavo. »Ljudje si želimo osebnega kon-
takta in šola je za učence, takoj po družini, glavni oziroma sekundarni vir so-
cialnega okolja. Učenci med poukom in odmorom stopajo v interakcijo drug
z drugim ter vadijo spretnosti na konkretnih situacijah,« pravi zapis v dnev-
niku študentke 7. Podobno navaja tudi študentka 4, ki poudari, da je »največji
primanjkljaj učenja na daljavo stik med učenci in učiteljem. Tudi če imajo uči-
telji za vsak predmet videopredavanja, na katerih se lahko z učenci vidijo in
pogovarjajo, to še vedno ne nadomesti tistega, kar učenec pridobi v šoli na
področju socialnih spretnosti.« V zapisih lahko zasledimo, da v kontekstu so-
cialnega stika študentje poudarjajo pomen komunikacije in razvijanja medo-
sebnih odnosov med vrstniki. Kot navaja študentka 6: »Pogovor v šoli poteka
tudi med učencem in učiteljem, sedaj ga med tem časom ni, in to mislim, da
vsi pogrešamo, čeprav tega pred koronavirusom nismo opazili.« Tudi vseslo-
venska Analiza izobraževanja na daljavo v času prvega vala epidemije covida-19
353
Poglavje zaključujemo z zapisom študentke 9, ki pravi naslednje: »Menim,
da je učenje na daljavo z ustrezno vsebino lahko prav tako učinkovito kot pa
pouk v šolah. Pomembno je le, da se učitelj poistoveti z učenci in tako pripravi
vsebino, ki je primerna za učence in njihov ritem. Prednost za učence je tudi
mir, saj glede na lastne izkušnje vem, da se nekateri učenci, recimo, doma
lažje zberejo, saj ni motečih dejavnikov.«
Zaključimo lahko, da so študentje kot prednosti izpostavili predvsem delo
v domačem okolju, pri čemer je treba opozoriti, da je to mogoče le ob pred-
postavki, da otrok živi v varnem in spodbudnem okolju, ki mu nudi podporo
in mu pomaga pri organizaciji časa ter dela za šolo. Na to opozarja tudi naj-
novejša raziskava Učinki izobraževanja na daljavo v šolskem letu 2020/2021 (Ra-
kinić idr. 2021), ki potrjuje, da socialno-ekonomski status družine pomembno
napoveduje višje učne dosežke. Prav tako moramo nekoliko previdno inter-
pretirati trditve, da so se učenci lažje učili, ker so si lahko posnetek večkrat
ogledali ali so klepetali ob videokonferencah. Dejstvo je namreč, da uporaba
teh orodij ni bila pravilo ali obvezujoča, zato vsi učenci teh priložnosti niso
imeli. Slednje lahko povežemo tudi z navedbami študentov glede rabe digi-
talne tehnologije, saj je bila v začetnih fazah izobraževanja na daljavo odvisna
predvsem od kompetenc učiteljev za didaktično rabo digitalnih tehnologij.
Slabosti izobraževanja na daljavo
Izobraževanje na daljavo predstavlja izziv in je težavno prav za vse, tako za
učitelje in učence kot za starše. To je razmišljanje, ki ga je mogoče razbrati iz
vseh dnevniških zapisov.
V vseh dnevniških zapisih sta poudarjena pomen socialnih stikov in nji-
hova odsotnost pri izobraževanju na daljavo. »Ljudje si želimo osebnega kon-
takta in šola je za učence, takoj po družini, glavni oziroma sekundarni vir so-
cialnega okolja. Učenci med poukom in odmorom stopajo v interakcijo drug
z drugim ter vadijo spretnosti na konkretnih situacijah,« pravi zapis v dnev-
niku študentke 7. Podobno navaja tudi študentka 4, ki poudari, da je »največji
primanjkljaj učenja na daljavo stik med učenci in učiteljem. Tudi če imajo uči-
telji za vsak predmet videopredavanja, na katerih se lahko z učenci vidijo in
pogovarjajo, to še vedno ne nadomesti tistega, kar učenec pridobi v šoli na
področju socialnih spretnosti.« V zapisih lahko zasledimo, da v kontekstu so-
cialnega stika študentje poudarjajo pomen komunikacije in razvijanja medo-
sebnih odnosov med vrstniki. Kot navaja študentka 6: »Pogovor v šoli poteka
tudi med učencem in učiteljem, sedaj ga med tem časom ni, in to mislim, da
vsi pogrešamo, čeprav tega pred koronavirusom nismo opazili.« Tudi vseslo-
venska Analiza izobraževanja na daljavo v času prvega vala epidemije covida-19
353
