Page 381 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 381
Pomen povratne informacije v visokem šolstvu in uporaba izobraževalne tehnologije
2015): (a) študenta nagovori po imenu; (b) pogosto podaja povratno infor-
macijo (v vnaprej določenem terminu, npr. vsak torek za naloge preteklega
tedna); (c) hitro podaja povratno informacijo (npr. v roku 72 ur od oddaje na-
loge, ne manj kot en teden po oddaji pisnega izdelka); (d) se povratna infor-
macija nanaša na točno določen del naloge (npr. drugi odstavek na strani 4
vsebuje . . . ipd.); (e) je povratna informacija podana s pozitivnim tonom in
izpostavi, kar je pravilno, ter (f ) da so vprašanja postavljena s ciljem spod-
bujanja razmišljanja (npr.: katere primere koncepta bi po podani opredelitvi
lahko še opisali, da bi bil smisel še jasnejši, ipd.).
Uporaba IT v pedagoškem procesu (Foutsitzi in Caridakis 2019) prinaša
prednosti (npr. spodbujanje aktivnega učenja in kritičnega mišljenja, spo-
sobnosti, ki presegajo okvir učenja (angl. promotion of skills beyond learning),
enake možnosti in individualizacija učenja) in izzive (npr. opremljenost viso-
košolskih zavodov z opremo, usposobljenost učiteljev in študentov za upo-
rabo in vključitev IT v pedagoški proces, načrtovanje učnega materiala ipd.).
Dobre prakse uporabe izobraževalne tehnologije pri podajanju
povratne informacije
Uporaba IT v procesu podajanja povratne informacije lahko pripomore k
učinkovitosti povratne informacije in aktivnosti študentov. Spodbuja namreč
študentovo aktivnost na osnovi prejetih povratnih informacij, spodbuja »na
študenta osredinjeno povratno informacijo«. Študentom lahko olajša samo-
ocenjevanje, refleksijo in samoregulacijo, dana jim je možnost (in priložnost)
sintetiziranja več primerov prejetih povratnih informacij s ciljem oblikovanja
lastnega učnega vedenja (Winstone in Carless 2020).
Študenti Univerze Surrey so razvili digitalni pripomoček Feedback Engage-
ment and Tracking System (FEATS),¹ ki jim je v pomoč pri zbiranju povratnih
informacij, prejetih pri različnih predmetih, sledenju napotkov in lastni aktiv-
nosti na osnovi prejetih povratnih informacij. Gre za portfolio, ki je dostopen
v spletnem okolju in ima tri funkcije: (a) pregled prejetih povratnih informacij
in njihova sinteza; (b) razvoj spretnosti na osnovi digitalno shranjenih povra-
tnih informacij ter (c) nadaljnje planiranje in dialog (Winstone 2020).
Cilj projekta Tehnologija, povratna informacija, akcija (Technology, Feed-
back, Action)² Univerze Sheffield Hallam (Hepplestone idr. 2009) je bil pre-
¹ https://www.surrey.ac.uk/institute-of-education/learning-lab/feedback-engagement
-tracking-surrey.
² http://evidencenet.pbworks.com/w/page/19383525/Technology2C20Feedback2C
20Action213A20Impact20of20Learning20Technology20on20Students
2720Engagement20with20Feedback.
381
2015): (a) študenta nagovori po imenu; (b) pogosto podaja povratno infor-
macijo (v vnaprej določenem terminu, npr. vsak torek za naloge preteklega
tedna); (c) hitro podaja povratno informacijo (npr. v roku 72 ur od oddaje na-
loge, ne manj kot en teden po oddaji pisnega izdelka); (d) se povratna infor-
macija nanaša na točno določen del naloge (npr. drugi odstavek na strani 4
vsebuje . . . ipd.); (e) je povratna informacija podana s pozitivnim tonom in
izpostavi, kar je pravilno, ter (f ) da so vprašanja postavljena s ciljem spod-
bujanja razmišljanja (npr.: katere primere koncepta bi po podani opredelitvi
lahko še opisali, da bi bil smisel še jasnejši, ipd.).
Uporaba IT v pedagoškem procesu (Foutsitzi in Caridakis 2019) prinaša
prednosti (npr. spodbujanje aktivnega učenja in kritičnega mišljenja, spo-
sobnosti, ki presegajo okvir učenja (angl. promotion of skills beyond learning),
enake možnosti in individualizacija učenja) in izzive (npr. opremljenost viso-
košolskih zavodov z opremo, usposobljenost učiteljev in študentov za upo-
rabo in vključitev IT v pedagoški proces, načrtovanje učnega materiala ipd.).
Dobre prakse uporabe izobraževalne tehnologije pri podajanju
povratne informacije
Uporaba IT v procesu podajanja povratne informacije lahko pripomore k
učinkovitosti povratne informacije in aktivnosti študentov. Spodbuja namreč
študentovo aktivnost na osnovi prejetih povratnih informacij, spodbuja »na
študenta osredinjeno povratno informacijo«. Študentom lahko olajša samo-
ocenjevanje, refleksijo in samoregulacijo, dana jim je možnost (in priložnost)
sintetiziranja več primerov prejetih povratnih informacij s ciljem oblikovanja
lastnega učnega vedenja (Winstone in Carless 2020).
Študenti Univerze Surrey so razvili digitalni pripomoček Feedback Engage-
ment and Tracking System (FEATS),¹ ki jim je v pomoč pri zbiranju povratnih
informacij, prejetih pri različnih predmetih, sledenju napotkov in lastni aktiv-
nosti na osnovi prejetih povratnih informacij. Gre za portfolio, ki je dostopen
v spletnem okolju in ima tri funkcije: (a) pregled prejetih povratnih informacij
in njihova sinteza; (b) razvoj spretnosti na osnovi digitalno shranjenih povra-
tnih informacij ter (c) nadaljnje planiranje in dialog (Winstone 2020).
Cilj projekta Tehnologija, povratna informacija, akcija (Technology, Feed-
back, Action)² Univerze Sheffield Hallam (Hepplestone idr. 2009) je bil pre-
¹ https://www.surrey.ac.uk/institute-of-education/learning-lab/feedback-engagement
-tracking-surrey.
² http://evidencenet.pbworks.com/w/page/19383525/Technology2C20Feedback2C
20Action213A20Impact20of20Learning20Technology20on20Students
2720Engagement20with20Feedback.
381
