Page 441 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 441
Akademska samopodoba in akademsko
odlašanje pred in med študijem na daljavo
Sonja Čotar Konrad
Univerza na Primorskem
sonja.cotarkonrad@pef.upr.si
Alja Polanec
aljapolanec@gmail.com
V raziskavi smo na vzorcu 211 študentov z različnih fakultet preučevali pove-
zanost akademske samopodobe in akademskega odlašanja v obdobjih pred
ter med študijem na daljavo. Rezultati kažejo, da so študenti v času študija na
daljavo poročali o nižji akademski samopodobi in višjem akademskem odla-
šanju, ki se med seboj pomembno povezujeta. Ob tem poročajo, da so bili v
času študija na daljavo manj vključeni v študijski proces, prav tako se je zmanj-
šala njihova aktivna participacija v študijskem procesu. To v največji meri pri-
pisujejo utrujenosti zaradi dela preko videokonferenčnih platform. Analiza je
v nadaljevanju pokazala zmerno negativno povezanost med akademskim od-
lašanjem in prisotnostjo ter zmerno negativno povezanost med akademskim
odlašanjem in aktivnostjo med študijskim procesom. Hkrati so si udeleženci
enotni v tem, da so si v času študija na daljavo sicer lažje razporejali čas in do-
življali dobre izkušnje pri rabi digitalne tehnologije, a je je bilo zanje to obdobje
utrujajoče.
Ključne besede: akademska samopodoba, akademsko odlašanje, študij na da-
ljavo, študenti
Uvod
Samopodobo Darja Kobal Grum (2000) opredeljuje kot organiziran skupek
posameznikovih lastnosti, potez, občutij, podob, stališč, sposobnosti in osta-
lih psihičnih vsebin, ki jih posameznik pripisuje sebi v različnih razvojnih
stopnjah in situacijah. Na podlagi tega razvija pričakovanja, oblikuje pre-
pričanja in doživlja izkušnje ter posledično tudi usmerja svoje vedenje. Če
torej samopodoba pomeni podlago posameznikovemu delovanju, lahko v
okviru koncepta samopodobe razmejimo predvsem dvoje: (i) kvalitativni in
(ii) kvantitativni vidik razumevanja samopodobe.
V okviru kvalitativnega vidika opredelitve samopodobe razumemo opise,
ki se nanašajo na t. i. zdravo, pozitivno ali negativno samopodobo (Youngs
2000). Tako npr. Bettie B. Youngs (2000) meni, da ustrezno oblikovana, pozi-
Drobnič, J., S. Pelc, M. Kukanja Gabrijelčič, K. Česnik, N. Cotič in T. Volmut, ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje
v času covida-19: odzivi in priložnosti za nove pedagoške pobude. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-170-4.441-457
odlašanje pred in med študijem na daljavo
Sonja Čotar Konrad
Univerza na Primorskem
sonja.cotarkonrad@pef.upr.si
Alja Polanec
aljapolanec@gmail.com
V raziskavi smo na vzorcu 211 študentov z različnih fakultet preučevali pove-
zanost akademske samopodobe in akademskega odlašanja v obdobjih pred
ter med študijem na daljavo. Rezultati kažejo, da so študenti v času študija na
daljavo poročali o nižji akademski samopodobi in višjem akademskem odla-
šanju, ki se med seboj pomembno povezujeta. Ob tem poročajo, da so bili v
času študija na daljavo manj vključeni v študijski proces, prav tako se je zmanj-
šala njihova aktivna participacija v študijskem procesu. To v največji meri pri-
pisujejo utrujenosti zaradi dela preko videokonferenčnih platform. Analiza je
v nadaljevanju pokazala zmerno negativno povezanost med akademskim od-
lašanjem in prisotnostjo ter zmerno negativno povezanost med akademskim
odlašanjem in aktivnostjo med študijskim procesom. Hkrati so si udeleženci
enotni v tem, da so si v času študija na daljavo sicer lažje razporejali čas in do-
življali dobre izkušnje pri rabi digitalne tehnologije, a je je bilo zanje to obdobje
utrujajoče.
Ključne besede: akademska samopodoba, akademsko odlašanje, študij na da-
ljavo, študenti
Uvod
Samopodobo Darja Kobal Grum (2000) opredeljuje kot organiziran skupek
posameznikovih lastnosti, potez, občutij, podob, stališč, sposobnosti in osta-
lih psihičnih vsebin, ki jih posameznik pripisuje sebi v različnih razvojnih
stopnjah in situacijah. Na podlagi tega razvija pričakovanja, oblikuje pre-
pričanja in doživlja izkušnje ter posledično tudi usmerja svoje vedenje. Če
torej samopodoba pomeni podlago posameznikovemu delovanju, lahko v
okviru koncepta samopodobe razmejimo predvsem dvoje: (i) kvalitativni in
(ii) kvantitativni vidik razumevanja samopodobe.
V okviru kvalitativnega vidika opredelitve samopodobe razumemo opise,
ki se nanašajo na t. i. zdravo, pozitivno ali negativno samopodobo (Youngs
2000). Tako npr. Bettie B. Youngs (2000) meni, da ustrezno oblikovana, pozi-
Drobnič, J., S. Pelc, M. Kukanja Gabrijelčič, K. Česnik, N. Cotič in T. Volmut, ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje
v času covida-19: odzivi in priložnosti za nove pedagoške pobude. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-170-4.441-457
