Page 446 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 446
ja Čotar Konrad in Alja Polanec
= 1,41; interval od 20 do 30 let). Udeleženci so bili študenti vseh treh sloven-
skih univerz, ki so bili v prvi letnik študija vpisani v študijskem letu 2019/2020
ali prej¹in so bili v času izvedbe pričujoče študije vpisani v tretji ali višji letnik
študija. Povprečna ocena študentov v drugem letniku študija je bila 8,28 (SD
= 0,78; interval od 6,00 do 10,00).
Pripomočki
V raziskavi smo uporabili baterijo testov, ki se je nanašala na področje aka-
demske samopodobe in akademskega odlašanja pred in med študijem na
daljavo ter na doživljanje študija na daljavo.
Akademska samopodoba: V raziskavi smo za analizo samopodobe uporabili
skrajšano različico Vprašalnika samopodobe za adolescente (Self Description
Questionnaire – SDQ III) (Lamovec 1994, 31–40), ki je namenjen mladostnikom
in odraslim posameznikom. Sestavljen je iz 136 trditev, ki jih posamezniki vre-
dnotijo na petstopenjski lestvici (1 – sploh se ne strinjam do 5 – močno se
strinjam). Le-ta meri 13 vidikov samopodobe, mi pa smo se za namene ra-
ziskave osredotočili na akademsko samopodobo. Podlestvica akademska sa-
mopodoba je vključevala deset trditev; največje možno število točk je bilo
50. Podlestvica je izkazovala visoko zanesljivost (Cronbach α = 0,86).
Akademsko odlašanje: Za merjenje akademskega odlašanja smo uporabili
lestvico akademske prokrastinacije (angl. Academic Procrastination Scale –
APS SI) (Sever, Senegačnik in Vajngerl 2015), ki jo sestavlja 25 trditev, ki jih po-
samezniki vrednotijo na petstopenjski lestvici (1 – sploh se ne strinjam do 5
– močno se strinjam). Končni seštevek predstavlja vsota ocen pri vsaki izmed
postavk. Največje možno število točk je bilo 125. Podlestvica je izkazovala vi-
soko zanesljivost (Cronbach α = 0,94).
Doživljanje študija na daljavo: Za merjenje doživljanja študija na daljavo so
študenti najprej podali samooceno odstotka svoje prisotnosti in samooceno
aktivnosti pri predavanjih/vajah/seminarjih, najprej v času pred študijem na
daljavo in zatem v času študija na daljavo. Sledilo je vprašanje, ki se je nana-
šalo na razloge, zakaj so udeleženci pri pedagoškem procesu med študijem
na daljavo sodelovali toliko časa, kot so (npr. ker dlje nisem zmogel, bil sem
bolan, Zoom me utruja). Ob koncu pa smo spraševali še po subjektivnem do-
življanju študija na daljavo (1 – sploh se ne strinjam do 5 – močno se strinjam),
pri čemer nas je zanimalo, v kolikšni meri je bil za študente študij na daljavo
¹ Izbor vzorca je temeljil na dejstvu, da so imeli vključeni v raziskavo izkušnjo študija pred raz-
glasitvijo epidemije covida-19 (»študij v živo«) in izkušnjo študija med razglašeno epidemijo
(»študij na daljavo«).
446
= 1,41; interval od 20 do 30 let). Udeleženci so bili študenti vseh treh sloven-
skih univerz, ki so bili v prvi letnik študija vpisani v študijskem letu 2019/2020
ali prej¹in so bili v času izvedbe pričujoče študije vpisani v tretji ali višji letnik
študija. Povprečna ocena študentov v drugem letniku študija je bila 8,28 (SD
= 0,78; interval od 6,00 do 10,00).
Pripomočki
V raziskavi smo uporabili baterijo testov, ki se je nanašala na področje aka-
demske samopodobe in akademskega odlašanja pred in med študijem na
daljavo ter na doživljanje študija na daljavo.
Akademska samopodoba: V raziskavi smo za analizo samopodobe uporabili
skrajšano različico Vprašalnika samopodobe za adolescente (Self Description
Questionnaire – SDQ III) (Lamovec 1994, 31–40), ki je namenjen mladostnikom
in odraslim posameznikom. Sestavljen je iz 136 trditev, ki jih posamezniki vre-
dnotijo na petstopenjski lestvici (1 – sploh se ne strinjam do 5 – močno se
strinjam). Le-ta meri 13 vidikov samopodobe, mi pa smo se za namene ra-
ziskave osredotočili na akademsko samopodobo. Podlestvica akademska sa-
mopodoba je vključevala deset trditev; največje možno število točk je bilo
50. Podlestvica je izkazovala visoko zanesljivost (Cronbach α = 0,86).
Akademsko odlašanje: Za merjenje akademskega odlašanja smo uporabili
lestvico akademske prokrastinacije (angl. Academic Procrastination Scale –
APS SI) (Sever, Senegačnik in Vajngerl 2015), ki jo sestavlja 25 trditev, ki jih po-
samezniki vrednotijo na petstopenjski lestvici (1 – sploh se ne strinjam do 5
– močno se strinjam). Končni seštevek predstavlja vsota ocen pri vsaki izmed
postavk. Največje možno število točk je bilo 125. Podlestvica je izkazovala vi-
soko zanesljivost (Cronbach α = 0,94).
Doživljanje študija na daljavo: Za merjenje doživljanja študija na daljavo so
študenti najprej podali samooceno odstotka svoje prisotnosti in samooceno
aktivnosti pri predavanjih/vajah/seminarjih, najprej v času pred študijem na
daljavo in zatem v času študija na daljavo. Sledilo je vprašanje, ki se je nana-
šalo na razloge, zakaj so udeleženci pri pedagoškem procesu med študijem
na daljavo sodelovali toliko časa, kot so (npr. ker dlje nisem zmogel, bil sem
bolan, Zoom me utruja). Ob koncu pa smo spraševali še po subjektivnem do-
življanju študija na daljavo (1 – sploh se ne strinjam do 5 – močno se strinjam),
pri čemer nas je zanimalo, v kolikšni meri je bil za študente študij na daljavo
¹ Izbor vzorca je temeljil na dejstvu, da so imeli vključeni v raziskavo izkušnjo študija pred raz-
glasitvijo epidemije covida-19 (»študij v živo«) in izkušnjo študija med razglašeno epidemijo
(»študij na daljavo«).
446
