Page 444 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 444
ja Čotar Konrad in Alja Polanec
meznika, saj nižji akademski dosežki, povezani z akademskim odlašanjem,
nadalje povratno vodijo k nižji stopnji akademske samopodobe (Kim in Seo
2015; Yang idr. 2021).
Podobno kažejo tudi druge študije (npr. Klingsieck idr. 2012), ki ugotavljajo,
da so nizka samoučinkovitost, dezorganiziranost, nizka notranja motivacija,
slaba regulacija napora ter upravljanje s časom nekateri izmed glavnih ele-
mentov, ki jih povezujemo z akademskim odlašanjem. Ob tem študije zadnjih
20 let kažejo tudi, da lahko razlog za odlašanje iščemo predvsem v zmanj-
šani zmožnosti samoregulacije (Pychyl in Flett 2012), tako splošnega samo-
regulativnega vedenja kot tudi samoregulacije učenja (Zimmerman 2002).
Zmožnost samoregulativnega delovanja namreč zahteva poznavanje in ra-
zumevanje ustreznih kognitivnih, metakognitivnih, motivacijskih in vedenj-
skih strategij (Pintrich 2004), kar ob morebitnem pomanjkanju zunanje pod-
pore (npr. učiteljev) študentom na visokošolski ravni pomeni tudi večjo ver-
jetnost akademskega odlašanja.
Akademsko odlašanje in študij na daljavo
Izobraževanje oziroma študij na daljavo, ki ga je bilo treba zaradi pandemije
covida-19 uvesti čez noč, je imelo velik vpliv na učenje študentov in je s se-
boj prineslo povsem nove načine poučevanja in izobraževanja (Suhadianto
idr. 2020). Menimo namreč, da so se v času izobraževanja in učenja na da-
ljavo zahteve po samoregulaciji učenja študentov povečale, kar bi lahko pri
študentih, ki so v tem manj vešči, posledično povzročilo padec motivacije za
učenje in povečanje akademskega odlašanja. Tako lahko predvidevamo, da
se izvedba študija na daljavo povezuje tudi s porastom akademskega odlaša-
nja (Melgaard idr. 2022). Podobno navajajo tudi Géraldine Fauville idr. (2021),
ki ugotavljajo, da je študij na daljavo med pandemijo covida-19 negativno
vplival na učenje študentov, v večji meri predvsem tistih, ki so bili že pred štu-
dijem na daljavo bolj nagnjeni k akademskemu odlašanju. Podobno izposta-
vljajo tudi Isrida Yul Arifiana Suhadianto idr. (2020), ki menijo, da je v času štu-
dija na daljavo prišlo do povečanja akademskega odlašanja med študenti ter
slabših akademskih dosežkov. Študenti so ob tem namreč poročali o manjši
aktivnosti, občutku dolgčasa ob ponavljajočih se in monotonih dejavnostih,
težjem razumevanju snovi in nižji sposobnosti upravljanja s časom (Suhadi-
anto idr. 2020). Razloge za omenjeno bi lahko iskali tudi v pojavu zelo razšir-
jenega pojava v času študija na daljavo, t. i. Zoom-utrujenosti (angl. Zoom fa-
tigue), ki jo povezujemo s povečano psihofizično utrujenostjo in kognitivno
nasičenostjo posameznika zaradi prekomerne uporabe videokonferenčnih
platform (Fauville idr. 2021).
444
meznika, saj nižji akademski dosežki, povezani z akademskim odlašanjem,
nadalje povratno vodijo k nižji stopnji akademske samopodobe (Kim in Seo
2015; Yang idr. 2021).
Podobno kažejo tudi druge študije (npr. Klingsieck idr. 2012), ki ugotavljajo,
da so nizka samoučinkovitost, dezorganiziranost, nizka notranja motivacija,
slaba regulacija napora ter upravljanje s časom nekateri izmed glavnih ele-
mentov, ki jih povezujemo z akademskim odlašanjem. Ob tem študije zadnjih
20 let kažejo tudi, da lahko razlog za odlašanje iščemo predvsem v zmanj-
šani zmožnosti samoregulacije (Pychyl in Flett 2012), tako splošnega samo-
regulativnega vedenja kot tudi samoregulacije učenja (Zimmerman 2002).
Zmožnost samoregulativnega delovanja namreč zahteva poznavanje in ra-
zumevanje ustreznih kognitivnih, metakognitivnih, motivacijskih in vedenj-
skih strategij (Pintrich 2004), kar ob morebitnem pomanjkanju zunanje pod-
pore (npr. učiteljev) študentom na visokošolski ravni pomeni tudi večjo ver-
jetnost akademskega odlašanja.
Akademsko odlašanje in študij na daljavo
Izobraževanje oziroma študij na daljavo, ki ga je bilo treba zaradi pandemije
covida-19 uvesti čez noč, je imelo velik vpliv na učenje študentov in je s se-
boj prineslo povsem nove načine poučevanja in izobraževanja (Suhadianto
idr. 2020). Menimo namreč, da so se v času izobraževanja in učenja na da-
ljavo zahteve po samoregulaciji učenja študentov povečale, kar bi lahko pri
študentih, ki so v tem manj vešči, posledično povzročilo padec motivacije za
učenje in povečanje akademskega odlašanja. Tako lahko predvidevamo, da
se izvedba študija na daljavo povezuje tudi s porastom akademskega odlaša-
nja (Melgaard idr. 2022). Podobno navajajo tudi Géraldine Fauville idr. (2021),
ki ugotavljajo, da je študij na daljavo med pandemijo covida-19 negativno
vplival na učenje študentov, v večji meri predvsem tistih, ki so bili že pred štu-
dijem na daljavo bolj nagnjeni k akademskemu odlašanju. Podobno izposta-
vljajo tudi Isrida Yul Arifiana Suhadianto idr. (2020), ki menijo, da je v času štu-
dija na daljavo prišlo do povečanja akademskega odlašanja med študenti ter
slabših akademskih dosežkov. Študenti so ob tem namreč poročali o manjši
aktivnosti, občutku dolgčasa ob ponavljajočih se in monotonih dejavnostih,
težjem razumevanju snovi in nižji sposobnosti upravljanja s časom (Suhadi-
anto idr. 2020). Razloge za omenjeno bi lahko iskali tudi v pojavu zelo razšir-
jenega pojava v času študija na daljavo, t. i. Zoom-utrujenosti (angl. Zoom fa-
tigue), ki jo povezujemo s povečano psihofizično utrujenostjo in kognitivno
nasičenostjo posameznika zaradi prekomerne uporabe videokonferenčnih
platform (Fauville idr. 2021).
444
