Page 443 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 443
Akademska samopodoba in akademsko odlašanje pred in med študijem na daljavo
tentne za dokončanje neke naloge oziroma projekta, se tega lotili prej in s
tem ne bodo odlašali. Eva Kranjec, Katja Košir in Komidar (2016) dodatno ugo-
tavljajo, da je odlašanje na študijskem področju precej bolj značilno za osebe,
ki izražajo povišan strah pred neuspehom, nizko zaupanje v lastne sposobno-
sti in za tiste, ki poskušajo z odlašanjem prikriti svoja šibka področja (Kranjec,
Košir in Komidar 2016).
Akademsko odlašanje
Odlašanje (angl. procrastination) v najširšem pomenu opredeljujemo kot te-
žnjo posameznika k preložitvi oziroma izogibanju nalog ali drugih projektov.
Sam proces odlašanja se pojavlja skozi celotno življenje in ga lahko zaznamo
na različnih področjih posameznikovega življenja (McCloskey 2011).
Ena izmed oblik odlašanja, posebno med študenti, je t. i. akademsko od-
lašanje, ki pomeni odlašanje na študijskem oziroma akademskem področju.
Pojavi se, ko študenti po nepotrebnem odlašajo z začetkom ali dokončanjem
različnih študijskih zadolžitev (McCloskey 2011). Akademsko odlašanje je med
univerzitetnimi študenti pogosta težava. Študija, ki sta jo opravila Duru in Bal-
kis (2014), npr. kaže, da kar 23 univerzitetnih študentov svojih študijskih
obveznosti ne opravi pravočasno in jih prelaga na kasnejši datum. Podobni,
a nekoliko višji rezultati so bili pridobljeni tudi v drugi študiji v povezavi z
akademskim odlašanjem med študenti. Tako npr. Bilge Uzun Özer, Demir in
Ferrari (2009) navajajo, da kar približno polovica (52 ) študentov odlaga z
dokončevanjem študijskih obveznosti. Enega možnih razlogov za akadem-
sko odlašanje lahko iščemo tudi v povezanosti s posameznikovo akademsko
samopodobo.
Akademska samopodoba in akademsko odlašanje
Pregled literature pokaže (npr. Kim in Seo 2015; Klingsieck idr. 2012) različna
pojmovanja odnosa med akademsko samopodobo in akademskim odlaša-
njem. Na eni strani študije (npr. Kim in Seo 2015) kažejo, da lahko nizka ozi-
roma negativna samopodoba napoveduje akademsko odlašanje, saj je za
takšne posameznike precej verjetneje, da bodo na študijskem področju do-
življali občutek nižje učinkovitosti ter posledično izražali večjo težnjo k izogi-
banju oziroma odlašanju z dokončevanjem nalog. Študenti, za katere sta zna-
čilna nizka samoučinkovitost in dojemanje lastne kompetentnosti kot nizke
v konkretni situaciji, namreč pogosto menijo, da se naloge še ne zmorejo lo-
titi oziroma jo uspešno zaključiti, zato z njeno oddajo odlašajo, kolikor je le
mogoče (Kim in Seo 2015). Poleg tega akademsko odlašanje lahko predsta-
vlja enega izmed napovednikov negativne akademske samopodobe posa-
443
tentne za dokončanje neke naloge oziroma projekta, se tega lotili prej in s
tem ne bodo odlašali. Eva Kranjec, Katja Košir in Komidar (2016) dodatno ugo-
tavljajo, da je odlašanje na študijskem področju precej bolj značilno za osebe,
ki izražajo povišan strah pred neuspehom, nizko zaupanje v lastne sposobno-
sti in za tiste, ki poskušajo z odlašanjem prikriti svoja šibka področja (Kranjec,
Košir in Komidar 2016).
Akademsko odlašanje
Odlašanje (angl. procrastination) v najširšem pomenu opredeljujemo kot te-
žnjo posameznika k preložitvi oziroma izogibanju nalog ali drugih projektov.
Sam proces odlašanja se pojavlja skozi celotno življenje in ga lahko zaznamo
na različnih področjih posameznikovega življenja (McCloskey 2011).
Ena izmed oblik odlašanja, posebno med študenti, je t. i. akademsko od-
lašanje, ki pomeni odlašanje na študijskem oziroma akademskem področju.
Pojavi se, ko študenti po nepotrebnem odlašajo z začetkom ali dokončanjem
različnih študijskih zadolžitev (McCloskey 2011). Akademsko odlašanje je med
univerzitetnimi študenti pogosta težava. Študija, ki sta jo opravila Duru in Bal-
kis (2014), npr. kaže, da kar 23 univerzitetnih študentov svojih študijskih
obveznosti ne opravi pravočasno in jih prelaga na kasnejši datum. Podobni,
a nekoliko višji rezultati so bili pridobljeni tudi v drugi študiji v povezavi z
akademskim odlašanjem med študenti. Tako npr. Bilge Uzun Özer, Demir in
Ferrari (2009) navajajo, da kar približno polovica (52 ) študentov odlaga z
dokončevanjem študijskih obveznosti. Enega možnih razlogov za akadem-
sko odlašanje lahko iščemo tudi v povezanosti s posameznikovo akademsko
samopodobo.
Akademska samopodoba in akademsko odlašanje
Pregled literature pokaže (npr. Kim in Seo 2015; Klingsieck idr. 2012) različna
pojmovanja odnosa med akademsko samopodobo in akademskim odlaša-
njem. Na eni strani študije (npr. Kim in Seo 2015) kažejo, da lahko nizka ozi-
roma negativna samopodoba napoveduje akademsko odlašanje, saj je za
takšne posameznike precej verjetneje, da bodo na študijskem področju do-
življali občutek nižje učinkovitosti ter posledično izražali večjo težnjo k izogi-
banju oziroma odlašanju z dokončevanjem nalog. Študenti, za katere sta zna-
čilna nizka samoučinkovitost in dojemanje lastne kompetentnosti kot nizke
v konkretni situaciji, namreč pogosto menijo, da se naloge še ne zmorejo lo-
titi oziroma jo uspešno zaključiti, zato z njeno oddajo odlašajo, kolikor je le
mogoče (Kim in Seo 2015). Poleg tega akademsko odlašanje lahko predsta-
vlja enega izmed napovednikov negativne akademske samopodobe posa-
443
