Page 445 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 445
Akademska samopodoba in akademsko odlašanje pred in med študijem na daljavo
Problem in cilji raziskave
V času pandemije smo bili priča povsem novemu načinu izobraževanja, t. i.
študiju na daljavo, ko so novi načini učenja in poučevanja od študentov zah-
tevali večjo mero prilagajanja, samostojnosti in samoregulacije učenja. Mo-
rebitna odsotnost tovrstnega delovanja pa bi lahko vplivala tudi na spreme-
njeno učenje in akademske dosežke. Zato nas je v okviru študije zanimalo,
ali so se posledično v času študija na daljavo pogosteje pojavili akademsko
odlašanje, morebitna nižja akademska samopodoba in slabši akademski do-
sežki.
Želeli smo ugotoviti:
– stopnjo izraženosti akademske samopodobe in akademskega odlaša-
nja med študenti pred in med študijem na daljavo;
– kakšna je povezanost med akademsko samopodobo in akademskim
odlašanjem;
– kakšna je povezanost med akademskim odlašanjem in udeležbo, ak-
tivnostjo študentov v študijskem procesu pred in med študijem na da-
ljavo;
– kakšna je povezanost med akademsko samopodobo in subjektivnim
doživljanjem študija na daljavo.
V okviru raziskave smo oblikovali naslednje hipoteze:
H1 Udeleženci v času pred študijem na daljavo poročajo o višji akademski
samopodobi kot med študijem na daljavo.
H2 Obstaja povezanost med akademsko samopodobo in akademskim
odlašanjem.
H3 Udeleženci v času študija na daljavo poročajo o višji stopnji akadem-
skega odlašanja kot pred študijem na daljavo.
H5 Obstaja povezanost med akademskim odlašanjem in odstotkom ak-
tivne udeležbe študentov v študijskem procesu (vaje, seminarji, pre-
davanja, itd.).
H6 Obstaja povezanost med akademskim odlašanjem in subjektivnim
doživljanjem študija na daljavo.
Metoda
Udeleženci
V raziskavi je sodelovalo 211 udeležencev (126 – 59,7 žensk in 37 – 17,5 mo-
ških, 48 udeležencev ni definiralo spola) s povprečno starostjo 22,07 leta (SD
445
Problem in cilji raziskave
V času pandemije smo bili priča povsem novemu načinu izobraževanja, t. i.
študiju na daljavo, ko so novi načini učenja in poučevanja od študentov zah-
tevali večjo mero prilagajanja, samostojnosti in samoregulacije učenja. Mo-
rebitna odsotnost tovrstnega delovanja pa bi lahko vplivala tudi na spreme-
njeno učenje in akademske dosežke. Zato nas je v okviru študije zanimalo,
ali so se posledično v času študija na daljavo pogosteje pojavili akademsko
odlašanje, morebitna nižja akademska samopodoba in slabši akademski do-
sežki.
Želeli smo ugotoviti:
– stopnjo izraženosti akademske samopodobe in akademskega odlaša-
nja med študenti pred in med študijem na daljavo;
– kakšna je povezanost med akademsko samopodobo in akademskim
odlašanjem;
– kakšna je povezanost med akademskim odlašanjem in udeležbo, ak-
tivnostjo študentov v študijskem procesu pred in med študijem na da-
ljavo;
– kakšna je povezanost med akademsko samopodobo in subjektivnim
doživljanjem študija na daljavo.
V okviru raziskave smo oblikovali naslednje hipoteze:
H1 Udeleženci v času pred študijem na daljavo poročajo o višji akademski
samopodobi kot med študijem na daljavo.
H2 Obstaja povezanost med akademsko samopodobo in akademskim
odlašanjem.
H3 Udeleženci v času študija na daljavo poročajo o višji stopnji akadem-
skega odlašanja kot pred študijem na daljavo.
H5 Obstaja povezanost med akademskim odlašanjem in odstotkom ak-
tivne udeležbe študentov v študijskem procesu (vaje, seminarji, pre-
davanja, itd.).
H6 Obstaja povezanost med akademskim odlašanjem in subjektivnim
doživljanjem študija na daljavo.
Metoda
Udeleženci
V raziskavi je sodelovalo 211 udeležencev (126 – 59,7 žensk in 37 – 17,5 mo-
ških, 48 udeležencev ni definiralo spola) s povprečno starostjo 22,07 leta (SD
445
