Page 453 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 453
Akademska samopodoba in akademsko odlašanje pred in med študijem na daljavo
čin manj naučili. Kot negativne vidike študija na daljavo najbolj izpostavljajo
pomanjkanje sodelovanja s kolegi na fakulteti, ob tem pa so ta način študija
v veliki meri doživljali kot utrujajočega in kot študijsko ter osebno naporno
obdobje, pri čemer menijo, da so še vedno relativno samostojno opravljali
študijske obveznosti. Poleg omenjenega so udeleženci študij na daljavo do-
življali tudi kot pasivno in mentalno naporno obdobje, kot razloge za pogo-
stejše slabše počutje pa so navajali prisotnost pogostejših bolečin v trebuhu,
poslabšanje vida ter višjo stopnjo anksioznosti. Rezultati naše študije se uje-
majo tudi s študijo Peperja idr. (2021), ki ugotavljajo, da so udeleženci med
študijem na daljavo poročali o slabšem splošnem počutju: občutkih tesnobe,
depresije, žalosti, strahu in jeze ter slabšem telesnem počutju, bolečinah v
hrbtu, trebuhu, številnih glavobolih ter težavah z očmi/vidom.
Analiza povezave med elementi doživljanja študija na daljavo in akadem-
ske samopodobe, akademskega odlašanja in prisotnosti/aktivnosti v štu-
dijskem procesu (glej preglednico 6) pa prinese tudi dve pomembni ugo-
tovitvi: (i) študenti, ki so študij na daljavo doživljali kot pozitivnejšo izku-
šnjo, torej so si zmogli samostojno organizirati svoj čas in so relativno samo-
stojno opravljali študijske obveznosti, nov način dela sprejeli kot učinkovit
in z interesom ter radovednostjo sprejeli vključevanje IKT v učenje in po-
učevanje, so poročali o pomembno višji stopnji akademske samopodobe,
o pomembno manj pogostem akademskem odlašanju ter so bili pogosteje
prisotni in aktivnejši v študijskem procesu; (ii) po drugi strani pa lahko ugota-
vljamo tudi, da so študenti, ki so študij na daljavo doživljali kot bolj utrujajoč,
poročali o osebnih in socialnih stiskah ter o težavah pri načrtovanju lastnega
učenja, bili tudi manj prisotni in aktivni pri neposredni izvedbi študijskega
procesa.
Na osnovi tega lahko sklepamo, da se ugotovitve pričujoče študije uje-
majo s predhodnimi, že predstavljenimi študijami (npr. Ordaz-Villegas, Acle-
Tomasini in Reyes-Lagunes 2013; Pychyl in Flett 2012), ki kažejo, da na eni
strani študenti z višjo akademsko samopodobo naloge sprejemajo kot iz-
ziv, se v nove in negotove okoliščine (kot je bilo obdobje epidemije covida-
19) podajo samozavestno in z visokim občutkom kompetentnosti, po drugi
strani pa se manjša prisotnost akademskega odlašanja pomembno povezuje
z zmožnostjo samoregulacije študentov, tj. uporabe ustreznih metakognitiv-
nih, motivacijskih in vedenjskih strategij pri učenju (Zimmerman 2002).
Sklep
Pandemija covida-19 je celoten potek izobraževanja preselila v obliko izva-
janja na daljavo, kar je od udeležencev v izobraževalnem procesu, v našem
453
čin manj naučili. Kot negativne vidike študija na daljavo najbolj izpostavljajo
pomanjkanje sodelovanja s kolegi na fakulteti, ob tem pa so ta način študija
v veliki meri doživljali kot utrujajočega in kot študijsko ter osebno naporno
obdobje, pri čemer menijo, da so še vedno relativno samostojno opravljali
študijske obveznosti. Poleg omenjenega so udeleženci študij na daljavo do-
življali tudi kot pasivno in mentalno naporno obdobje, kot razloge za pogo-
stejše slabše počutje pa so navajali prisotnost pogostejših bolečin v trebuhu,
poslabšanje vida ter višjo stopnjo anksioznosti. Rezultati naše študije se uje-
majo tudi s študijo Peperja idr. (2021), ki ugotavljajo, da so udeleženci med
študijem na daljavo poročali o slabšem splošnem počutju: občutkih tesnobe,
depresije, žalosti, strahu in jeze ter slabšem telesnem počutju, bolečinah v
hrbtu, trebuhu, številnih glavobolih ter težavah z očmi/vidom.
Analiza povezave med elementi doživljanja študija na daljavo in akadem-
ske samopodobe, akademskega odlašanja in prisotnosti/aktivnosti v štu-
dijskem procesu (glej preglednico 6) pa prinese tudi dve pomembni ugo-
tovitvi: (i) študenti, ki so študij na daljavo doživljali kot pozitivnejšo izku-
šnjo, torej so si zmogli samostojno organizirati svoj čas in so relativno samo-
stojno opravljali študijske obveznosti, nov način dela sprejeli kot učinkovit
in z interesom ter radovednostjo sprejeli vključevanje IKT v učenje in po-
učevanje, so poročali o pomembno višji stopnji akademske samopodobe,
o pomembno manj pogostem akademskem odlašanju ter so bili pogosteje
prisotni in aktivnejši v študijskem procesu; (ii) po drugi strani pa lahko ugota-
vljamo tudi, da so študenti, ki so študij na daljavo doživljali kot bolj utrujajoč,
poročali o osebnih in socialnih stiskah ter o težavah pri načrtovanju lastnega
učenja, bili tudi manj prisotni in aktivni pri neposredni izvedbi študijskega
procesa.
Na osnovi tega lahko sklepamo, da se ugotovitve pričujoče študije uje-
majo s predhodnimi, že predstavljenimi študijami (npr. Ordaz-Villegas, Acle-
Tomasini in Reyes-Lagunes 2013; Pychyl in Flett 2012), ki kažejo, da na eni
strani študenti z višjo akademsko samopodobo naloge sprejemajo kot iz-
ziv, se v nove in negotove okoliščine (kot je bilo obdobje epidemije covida-
19) podajo samozavestno in z visokim občutkom kompetentnosti, po drugi
strani pa se manjša prisotnost akademskega odlašanja pomembno povezuje
z zmožnostjo samoregulacije študentov, tj. uporabe ustreznih metakognitiv-
nih, motivacijskih in vedenjskih strategij pri učenju (Zimmerman 2002).
Sklep
Pandemija covida-19 je celoten potek izobraževanja preselila v obliko izva-
janja na daljavo, kar je od udeležencev v izobraževalnem procesu, v našem
453
