Page 103 - Kroflič, R., S. Rutar in B. Borota, ur. 2022. Umetnost v vzgoji v vrtcih in šolah: projekt SKUM. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 103
Spodbujanje narativnosti v vzgoji in izobraževanju
močno odražale v naslednjem koraku, ko so dijaki sami načrtovali svoje
zgodbe.⁴
V drugem primeru, kjer smo želeli spodbuditi aktivno in odgovorno držo
dijakov in dijakinj,⁵ njihovo željo po eksistiranju v svetu kot subjekti, so dijaki
v temo vstopili preko dveh zgodb, ki sta jih potopili v umetniški dogodek
in aktivirali »jezikovne/spoznavne in doživljajske poti za dojemanje svojega
položaja v svetu, testiranje idej in komunikacijo z okolico« (Gardner 1995; Ma-
laguzzi 1998; Bruner 2002 v Kroflič 2017, 18).
Dijaki so si na temo upora in okoljskega aktivizma ogledali dokumentarni
film o okoljski aktivistki Greti Thunberg, v nadaljevanju pa jim je kustosinja
pedagoginja iz galerije preko posnetkov pokazala primere umetniških del, ki
naslavljajo družbeno aktualno temo upora v vizualni umetnosti in jih je vple-
tla v širši kontekst zgodbe (Koroška galerija likovnih umetnosti b. l.a). Predsta-
vila jim je tudi dela, ki kažejo na pereča vprašanja, ki si jih zastavlja umetnost
na temo ekologije. V tematiko se je vključil tudi umetnik, akademski slikar, ki
je ustvaril serijo slik Na jalovini, ki sporočajo njegovo zgodbo doživljanja kra-
jine, kjer živi in jo je desetletja zastrupljala tovarna rudnika svinca in cinka,
ter na »poseben način in v skladu s prebujeno ekološko družbenokritično
ostrino opominjajo na katastrofe pretekle industrijske dobe in hkrati kritizi-
rajo še vedno prisotno uničevanje koroške narave« (Koroška galerija likovnih
umetnosti b. l.b).
Tudi v tem primeru refleksije dijakov kažejo, da jim je tak način dela bližji,
sporočilnejši, saj so spoznali, da lahko preko umetnosti izrazijo svoje razmi-
šljanje oziroma mnenje: »Umetnost me je nagovorila k razumevanju upora in
k akciji, tako da sem pomislila, da se meni nekatere stvari tudi ne zdijo prav,
in sem dobila motivacijo za preprečitev tega.«⁶
Oblikovanje smisla bivanja in identitete
Kroflič zapiše (2007, 18), da je oblikovanje smisla bivanja ter identitete eden
osrednjih ciljev vzgoje in izobraževanja, ki ju prav tako uspešno lahko zasle-
dujemo z rabo zgodbe.
Prav zgodbe so tiste, ki nam pomagajo, da pretekle dogodke udomačimo
in jih uvidimo v podobi aktualnega časa, ki ga živimo, jih povežemo z na-
⁴ Refleksija učitelja Ludvika Rogana na podlagi vsebine Fotozgodbe Spomini, ki je v okviru pro-
jekta SKUM potekala na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer.
⁵ Glej https://www.gfml.si/index.php/o-soli/novice/2170-glas-mladih-upor.
⁶ Refleksija dijakinje Lane Šonaja na podlagi vsebine Upor, ki je v projekta SKUM potekala na
Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer.
103
močno odražale v naslednjem koraku, ko so dijaki sami načrtovali svoje
zgodbe.⁴
V drugem primeru, kjer smo želeli spodbuditi aktivno in odgovorno držo
dijakov in dijakinj,⁵ njihovo željo po eksistiranju v svetu kot subjekti, so dijaki
v temo vstopili preko dveh zgodb, ki sta jih potopili v umetniški dogodek
in aktivirali »jezikovne/spoznavne in doživljajske poti za dojemanje svojega
položaja v svetu, testiranje idej in komunikacijo z okolico« (Gardner 1995; Ma-
laguzzi 1998; Bruner 2002 v Kroflič 2017, 18).
Dijaki so si na temo upora in okoljskega aktivizma ogledali dokumentarni
film o okoljski aktivistki Greti Thunberg, v nadaljevanju pa jim je kustosinja
pedagoginja iz galerije preko posnetkov pokazala primere umetniških del, ki
naslavljajo družbeno aktualno temo upora v vizualni umetnosti in jih je vple-
tla v širši kontekst zgodbe (Koroška galerija likovnih umetnosti b. l.a). Predsta-
vila jim je tudi dela, ki kažejo na pereča vprašanja, ki si jih zastavlja umetnost
na temo ekologije. V tematiko se je vključil tudi umetnik, akademski slikar, ki
je ustvaril serijo slik Na jalovini, ki sporočajo njegovo zgodbo doživljanja kra-
jine, kjer živi in jo je desetletja zastrupljala tovarna rudnika svinca in cinka,
ter na »poseben način in v skladu s prebujeno ekološko družbenokritično
ostrino opominjajo na katastrofe pretekle industrijske dobe in hkrati kritizi-
rajo še vedno prisotno uničevanje koroške narave« (Koroška galerija likovnih
umetnosti b. l.b).
Tudi v tem primeru refleksije dijakov kažejo, da jim je tak način dela bližji,
sporočilnejši, saj so spoznali, da lahko preko umetnosti izrazijo svoje razmi-
šljanje oziroma mnenje: »Umetnost me je nagovorila k razumevanju upora in
k akciji, tako da sem pomislila, da se meni nekatere stvari tudi ne zdijo prav,
in sem dobila motivacijo za preprečitev tega.«⁶
Oblikovanje smisla bivanja in identitete
Kroflič zapiše (2007, 18), da je oblikovanje smisla bivanja ter identitete eden
osrednjih ciljev vzgoje in izobraževanja, ki ju prav tako uspešno lahko zasle-
dujemo z rabo zgodbe.
Prav zgodbe so tiste, ki nam pomagajo, da pretekle dogodke udomačimo
in jih uvidimo v podobi aktualnega časa, ki ga živimo, jih povežemo z na-
⁴ Refleksija učitelja Ludvika Rogana na podlagi vsebine Fotozgodbe Spomini, ki je v okviru pro-
jekta SKUM potekala na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer.
⁵ Glej https://www.gfml.si/index.php/o-soli/novice/2170-glas-mladih-upor.
⁶ Refleksija dijakinje Lane Šonaja na podlagi vsebine Upor, ki je v projekta SKUM potekala na
Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer.
103
