Page 105 - Kroflič, R., S. Rutar in B. Borota, ur. 2022. Umetnost v vzgoji v vrtcih in šolah: projekt SKUM. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 105
Spodbujanje narativnosti v vzgoji in izobraževanju
pomembne. Razmišljali so o lastni identiteti, odraščanju, povezanosti
z rojstnim krajem, lokalnimi zgodovinskimi dogodki in o tem, kako se
preteklost prepleta in vpliva na sedanjost in prihodnost.⁸
Upokojeni učitelj šole, kjer se je vsebina dogajala in ki si je ogledal razstavo,
doda:
Ves projekt temelji na tem, kamor se mora znova obrniti izobraževa-
nje – napajati se mora iz preverjenih dejstev, zgostiti pa v aktualizacijo
naučenega: ni ga šolskega/učnega predmeta, kjer tega ne bi bilo mo-
goče realizirati. In prav to se v pogonu Kdo je SG dogaja: iz faktografije
v živico samo, iz preteklosti v sedanjost, iz kolektivnega v zasebno. Ta
interakcija je v tem mentorsko-dijaškem zastavku največ vredna. In če
v raziskovanje in (po)ustvarjanje pripelješ še drugo institucijo (Petida
itd.) ter visoko stroko (umetniško – fotografi mentorji), je žebljica pri-
bita na glavico.⁹
Pomen zgodbe in narativne vednosti za odprtost identitete ter etično
dimenzijo sprejemanja drugačnosti
Za oblikovanje odprte identitete sebstva je odločilna naša etična zavest
kot pripravljenost na sprejemanje drugačnosti. [Kearney 1999 v Kroflič
2017, 21]
Ko se srečujemo in povezujemo z drugimi preko fikcije ali v konkretnih iz-
kušnjah, trčimo na naša prepričanja, fiksacije, stališča in se preko tega sre-
čamo s seboj. Zgodbe ne samo pripovedujejo, pač pa sprožajo tudi vprašanja
(več v Peljhan 2015 v Kroflič 2015, 84) ter posledično refleksijo in iskanje smi-
sla, ki ga omogoča imaginacija vživljanja v zgodbe drugih. »Razvijanje ima-
ginativnih zmožnosti prek poslušanja in pripovedovanja zgodb pa ustvarja
najmočnejše pedagoško ali terapevtsko orodje za razvoj zavedanja sebe in
odgovoren odnos do drugega« (str. 87).
V zgodbo drugega so vstopili mladi zdravstvene šole, ki so v okviru pred-
meta anatomija in izbirnih vsebin spremljali terapijo s konji ter se na tak način
srečali z drugačnostjo.¹⁰ V okviru medpredmetnega povezovanja predmetov
⁸ Refleksija umetnika Mateja Peljhana na podlagi vsebine Kdo je Slovenj Gradec, ki je v okviru
projekta SKUM potekala na Gimnaziji Slovenj Gradec.
⁹ Refleksija upokojenega učitelja Andreja Makuca, ki si je ogledal razstavo Kdo je Slovenj Gradec,
nastalo v okviru projekta SKUM na Gimnaziji Slovenj Gradec.
¹⁰ Fotozgodbe so dostopne na povezavi https://www.szs.sc-sg.si/.
105
pomembne. Razmišljali so o lastni identiteti, odraščanju, povezanosti
z rojstnim krajem, lokalnimi zgodovinskimi dogodki in o tem, kako se
preteklost prepleta in vpliva na sedanjost in prihodnost.⁸
Upokojeni učitelj šole, kjer se je vsebina dogajala in ki si je ogledal razstavo,
doda:
Ves projekt temelji na tem, kamor se mora znova obrniti izobraževa-
nje – napajati se mora iz preverjenih dejstev, zgostiti pa v aktualizacijo
naučenega: ni ga šolskega/učnega predmeta, kjer tega ne bi bilo mo-
goče realizirati. In prav to se v pogonu Kdo je SG dogaja: iz faktografije
v živico samo, iz preteklosti v sedanjost, iz kolektivnega v zasebno. Ta
interakcija je v tem mentorsko-dijaškem zastavku največ vredna. In če
v raziskovanje in (po)ustvarjanje pripelješ še drugo institucijo (Petida
itd.) ter visoko stroko (umetniško – fotografi mentorji), je žebljica pri-
bita na glavico.⁹
Pomen zgodbe in narativne vednosti za odprtost identitete ter etično
dimenzijo sprejemanja drugačnosti
Za oblikovanje odprte identitete sebstva je odločilna naša etična zavest
kot pripravljenost na sprejemanje drugačnosti. [Kearney 1999 v Kroflič
2017, 21]
Ko se srečujemo in povezujemo z drugimi preko fikcije ali v konkretnih iz-
kušnjah, trčimo na naša prepričanja, fiksacije, stališča in se preko tega sre-
čamo s seboj. Zgodbe ne samo pripovedujejo, pač pa sprožajo tudi vprašanja
(več v Peljhan 2015 v Kroflič 2015, 84) ter posledično refleksijo in iskanje smi-
sla, ki ga omogoča imaginacija vživljanja v zgodbe drugih. »Razvijanje ima-
ginativnih zmožnosti prek poslušanja in pripovedovanja zgodb pa ustvarja
najmočnejše pedagoško ali terapevtsko orodje za razvoj zavedanja sebe in
odgovoren odnos do drugega« (str. 87).
V zgodbo drugega so vstopili mladi zdravstvene šole, ki so v okviru pred-
meta anatomija in izbirnih vsebin spremljali terapijo s konji ter se na tak način
srečali z drugačnostjo.¹⁰ V okviru medpredmetnega povezovanja predmetov
⁸ Refleksija umetnika Mateja Peljhana na podlagi vsebine Kdo je Slovenj Gradec, ki je v okviru
projekta SKUM potekala na Gimnaziji Slovenj Gradec.
⁹ Refleksija upokojenega učitelja Andreja Makuca, ki si je ogledal razstavo Kdo je Slovenj Gradec,
nastalo v okviru projekta SKUM na Gimnaziji Slovenj Gradec.
¹⁰ Fotozgodbe so dostopne na povezavi https://www.szs.sc-sg.si/.
105
