Page 104 - Kroflič, R., S. Rutar in B. Borota, ur. 2022. Umetnost v vzgoji v vrtcih in šolah: projekt SKUM. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 104
ra Štirn Janota in Darja Štirn
šim življenjem in na tak način ustvarjamo za nas nove pomene v doživljanju,
dojemanju in delovanju. Bruner, zapiše, da brez narativnega mišljenja ni mo-
goče razmišljati o smislu življenja, to razmišljanje pa je hkrati konstitutivno za
izgradnjo našega sebstva (2002 v Kroflič 2007), saj je »človeško bivanje blago,
sešito iz zgodb« (Kearney 2004, 135).
Mladi so se spraševali o smislu bivanja v določenem kraju in v povezavi s
svojo identiteto. Kraj, kjer je njihova šola in vanj vstopajo tudi skozi druge
aktivnosti, so želeli predstaviti drugim mladim in tujcem.⁷ Vsebine so se lotili
preko raziskovanja starih fotografij, ki govorijo zgodbo mesta nekoč. Dijaki so
v okviru predmeta Kultura in civilizacija, katerega cilj je predstavitev doma-
čega kraja v angleščini skozi geografske značilnosti, zgodovino, kulinariko,
mite in legende ter etnološke posebnosti, skozi fotografijo vstopali v osebni
odnos z mestom. Odločili so se upodobiti svoj kraj, da bi se dokopali do od-
govora na vprašanje, KDO je Slovenj Gradec (Kroflič 2019, 6):
Osebno zastavljeno vprašanje (Kdo?) seveda terja osebni odgovor.
Kako zaznavam spremembe v življenju mesta nekoč in danes? Katere
predele mesta doživljam kot svoje? Koga srečujem v mestu? Čeprav fo-
tografija upodablja zamrznjeni trenutek, dobra fotografija vedno pri-
poveduje tudi zgodbo. Sestavljanje zgodb in iskanje svojega mesta
v njih pa ustvarja tisto narativno vednost, ki osmišljuje bivanje. To je
sestavljeno iz časovne (včeraj–danes–jutri), prostorske (Kje bivam?) in
medosebne dimenzije (S kom bivam?). Bolj poglobljeno, kot se ukvar-
jamo s temi vprašanji, bolje spoznavamo sebe. Ikonične fotografije
določenega prostora v zgodovinskem trenutku ustvarjajo vtis objek-
tivne podobe kraja, ki pa ni nujno taka, kot je blizu našim zaznavam in
doživljanju. Edini način, da se upremo tem vsiljenim podobam, je ta,
da pozorno proučimo čim širši nabor zgodovinskih upodobitev ter da
ustvarimo svoje podobe.
Refleksija umetnika podpre teoretična razmišljanja:
Mladim smo poskušali odkrivati umetnost kot način vstopanja v nji-
hov notranji svet, kot način razumevanja njihovega odnosa do sveta,
ki jih obdaja, in kot način iskanja tistega, kar si vsi vsaj nezavedno že-
limo spoznati – smisla . . . Mladi so sami začeli razmišljati o tem, kako bi
s pomočjo fotografije in drugih medijev lahko izrazili stvari, ki so njim
⁷ Fotografije in fotozgodbe so dostopne na povezavi https://www.gim.sc-sg.si/kdo-si-slovenj
-gradec-vodja-projekta-prof-alenka-kac-herkovic/.
104
šim življenjem in na tak način ustvarjamo za nas nove pomene v doživljanju,
dojemanju in delovanju. Bruner, zapiše, da brez narativnega mišljenja ni mo-
goče razmišljati o smislu življenja, to razmišljanje pa je hkrati konstitutivno za
izgradnjo našega sebstva (2002 v Kroflič 2007), saj je »človeško bivanje blago,
sešito iz zgodb« (Kearney 2004, 135).
Mladi so se spraševali o smislu bivanja v določenem kraju in v povezavi s
svojo identiteto. Kraj, kjer je njihova šola in vanj vstopajo tudi skozi druge
aktivnosti, so želeli predstaviti drugim mladim in tujcem.⁷ Vsebine so se lotili
preko raziskovanja starih fotografij, ki govorijo zgodbo mesta nekoč. Dijaki so
v okviru predmeta Kultura in civilizacija, katerega cilj je predstavitev doma-
čega kraja v angleščini skozi geografske značilnosti, zgodovino, kulinariko,
mite in legende ter etnološke posebnosti, skozi fotografijo vstopali v osebni
odnos z mestom. Odločili so se upodobiti svoj kraj, da bi se dokopali do od-
govora na vprašanje, KDO je Slovenj Gradec (Kroflič 2019, 6):
Osebno zastavljeno vprašanje (Kdo?) seveda terja osebni odgovor.
Kako zaznavam spremembe v življenju mesta nekoč in danes? Katere
predele mesta doživljam kot svoje? Koga srečujem v mestu? Čeprav fo-
tografija upodablja zamrznjeni trenutek, dobra fotografija vedno pri-
poveduje tudi zgodbo. Sestavljanje zgodb in iskanje svojega mesta
v njih pa ustvarja tisto narativno vednost, ki osmišljuje bivanje. To je
sestavljeno iz časovne (včeraj–danes–jutri), prostorske (Kje bivam?) in
medosebne dimenzije (S kom bivam?). Bolj poglobljeno, kot se ukvar-
jamo s temi vprašanji, bolje spoznavamo sebe. Ikonične fotografije
določenega prostora v zgodovinskem trenutku ustvarjajo vtis objek-
tivne podobe kraja, ki pa ni nujno taka, kot je blizu našim zaznavam in
doživljanju. Edini način, da se upremo tem vsiljenim podobam, je ta,
da pozorno proučimo čim širši nabor zgodovinskih upodobitev ter da
ustvarimo svoje podobe.
Refleksija umetnika podpre teoretična razmišljanja:
Mladim smo poskušali odkrivati umetnost kot način vstopanja v nji-
hov notranji svet, kot način razumevanja njihovega odnosa do sveta,
ki jih obdaja, in kot način iskanja tistega, kar si vsi vsaj nezavedno že-
limo spoznati – smisla . . . Mladi so sami začeli razmišljati o tem, kako bi
s pomočjo fotografije in drugih medijev lahko izrazili stvari, ki so njim
⁷ Fotografije in fotozgodbe so dostopne na povezavi https://www.gim.sc-sg.si/kdo-si-slovenj
-gradec-vodja-projekta-prof-alenka-kac-herkovic/.
104
