Page 101 - Kroflič, R., S. Rutar in B. Borota, ur. 2022. Umetnost v vzgoji v vrtcih in šolah: projekt SKUM. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 101
Spodbujanje narativnosti v vzgoji in izobraževanju
razredu, v javnem prostoru na trgu, v parku, ob obisku razstave ali intimno, v
paru med umetnikom in ustvarjalcem ali med otrokoma/mladostnikoma.
Narativna vednost, ki išče globlje pomene obravnavanih dogodkov, mno-
go lažje poveže izobraževalno in vzgojno dimenzijo pedagoških procesov
kot informativni jezikovni ter številčni opisi stvarnosti, ki prevladujejo v šol-
skih kurikulih (Kroflič 2017).
Skozi projekt SKUM smo kvalitativno, na podlagi zapisov vzgojiteljev/uči-
teljev in umetnikov, foto- in videodokumentacije ter z opazovalnimi zapiski,
ki so nastali ob neposrednem opazovanju izvedb posameznih aktivnosti ter
ob evalvacijskih pogovorih, posebej spremljali uresničevanje ciljev, ki se na-
našajo na zgoraj omenjen potencial umetniške izkušnje in spodbujanje na-
rativne vednosti uresničujejo v pedagoškem procesu.
Pomen narativne vednosti, ki se izraža skozi zgodbe, smo mislili tako z vi-
dika vloge otroka in mladostnika kot z vidika vloge učitelja. Pri dijaku smo po-
zornost namenili pomenu zgodbe za opazovanje sveta in izražanju o svetu,
skozi naracijo smo nagovarjali vprašanja o smislu bivanja in identitete ter
spodbujali razmišljanje in aktivacijo etične ter politične drže bivanja v svetu.
Zgodba je bila pomembno sredstvo za učenje in izkazovanje razumevanja
učnih vsebin, kjer sta se posebej izrazila njena motivacijska vloga in episte-
mološki pomen, še posebej pomembna pa je bila vloga zgodb v času pan-
demije, ko so se otroci in mladostniki soočali z intenzivnimi, pogosto tudi s
travmatskimi osebnimi in družbenimi doživetji časa ter omejenega prostora.
V nadaljevanju predstavljamo narativno analizo primerov, ki so nastali v
šolah. Analizirali smo jih z vidika pomembnosti za otroke/mladostnike in uči-
telje. Primeri pri otrocih in mladostnikih potrjujejo pomen naracije kot prvoo-
sebne izkušnje tako za opazovanje ter razumevanje sveta, upodobitev sebe v
svetu kot tudi za poglabljanje razumevanja vzgojno-izobraževalne tematike
in premagovanje učnih ovir. Analiza dokumentacije je pokazala, da učitelje
sodelovanje z umetniki in KU ter sistematično dokumentiranje pedagoškega
procesa spodbujata k uresničevanju vloge »razmišljujočih praktikov« (Mac-
Naughton 2009), ki iščejo načine uresničevanja poetskosti poučevanja in s
tem bogatijo informativno jezikovne ter številčne opise stvarnosti, ki prevla-
dujejo v šolskih kurikulih.
Opazovanje sveta in izražanje skozi fotografijo
pri otrocih in mladostnikih
Kot pravi Barthes (1977), lahko tudi fotografijo razumemo kot enega izmed
medijev za posredovanje zgodb. Fotografija nas vabi k opazovanju sveta,
sproža vprašanja in prav tako pripoveduje zgodbo. Pripovedovanje zgodb
101
razredu, v javnem prostoru na trgu, v parku, ob obisku razstave ali intimno, v
paru med umetnikom in ustvarjalcem ali med otrokoma/mladostnikoma.
Narativna vednost, ki išče globlje pomene obravnavanih dogodkov, mno-
go lažje poveže izobraževalno in vzgojno dimenzijo pedagoških procesov
kot informativni jezikovni ter številčni opisi stvarnosti, ki prevladujejo v šol-
skih kurikulih (Kroflič 2017).
Skozi projekt SKUM smo kvalitativno, na podlagi zapisov vzgojiteljev/uči-
teljev in umetnikov, foto- in videodokumentacije ter z opazovalnimi zapiski,
ki so nastali ob neposrednem opazovanju izvedb posameznih aktivnosti ter
ob evalvacijskih pogovorih, posebej spremljali uresničevanje ciljev, ki se na-
našajo na zgoraj omenjen potencial umetniške izkušnje in spodbujanje na-
rativne vednosti uresničujejo v pedagoškem procesu.
Pomen narativne vednosti, ki se izraža skozi zgodbe, smo mislili tako z vi-
dika vloge otroka in mladostnika kot z vidika vloge učitelja. Pri dijaku smo po-
zornost namenili pomenu zgodbe za opazovanje sveta in izražanju o svetu,
skozi naracijo smo nagovarjali vprašanja o smislu bivanja in identitete ter
spodbujali razmišljanje in aktivacijo etične ter politične drže bivanja v svetu.
Zgodba je bila pomembno sredstvo za učenje in izkazovanje razumevanja
učnih vsebin, kjer sta se posebej izrazila njena motivacijska vloga in episte-
mološki pomen, še posebej pomembna pa je bila vloga zgodb v času pan-
demije, ko so se otroci in mladostniki soočali z intenzivnimi, pogosto tudi s
travmatskimi osebnimi in družbenimi doživetji časa ter omejenega prostora.
V nadaljevanju predstavljamo narativno analizo primerov, ki so nastali v
šolah. Analizirali smo jih z vidika pomembnosti za otroke/mladostnike in uči-
telje. Primeri pri otrocih in mladostnikih potrjujejo pomen naracije kot prvoo-
sebne izkušnje tako za opazovanje ter razumevanje sveta, upodobitev sebe v
svetu kot tudi za poglabljanje razumevanja vzgojno-izobraževalne tematike
in premagovanje učnih ovir. Analiza dokumentacije je pokazala, da učitelje
sodelovanje z umetniki in KU ter sistematično dokumentiranje pedagoškega
procesa spodbujata k uresničevanju vloge »razmišljujočih praktikov« (Mac-
Naughton 2009), ki iščejo načine uresničevanja poetskosti poučevanja in s
tem bogatijo informativno jezikovne ter številčne opise stvarnosti, ki prevla-
dujejo v šolskih kurikulih.
Opazovanje sveta in izražanje skozi fotografijo
pri otrocih in mladostnikih
Kot pravi Barthes (1977), lahko tudi fotografijo razumemo kot enega izmed
medijev za posredovanje zgodb. Fotografija nas vabi k opazovanju sveta,
sproža vprašanja in prav tako pripoveduje zgodbo. Pripovedovanje zgodb
101
