Page 107 - Kroflič, R., S. Rutar in B. Borota, ur. 2022. Umetnost v vzgoji v vrtcih in šolah: projekt SKUM. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 107
Spodbujanje narativnosti v vzgoji in izobraževanju
Slika 1 Fotozgodbe Terapija s konji, Srednja zdravstvena šola Slovenj Gradec
(foto Filip Arl Ahej, Kemija Fatmič in Tinkara Salmič)
Po mnenju Bieste biti subjekt ni vprašanje identitete (kdo sem?), ampak
vprašanje načina vstopanja v svet (kako bivam v svetu?). Subjekti se niti ne
rodimo niti se subjektivitete ne naučimo, ampak subjekti postanemo, ko ak-
tivno vstopimo v svet na etično in politično odgovoren način. Prav ta dimen-
zija vzgojno-izobraževalnih ciljev je po mnenju Bieste najbolj zamolčan del
pedagoških procesov. Zato je za vzgojo in izobraževanje nujno, da »zagoto-
vimo prostor, v katerem vznikne subjektiviteta kot možnost biti naslovljen
kot zmožno dejavno bitje« (Biesta 2014 v Kroflič 2017, 24).
V enem od primerov projekta SKUM so dijakom prostor zagotovili tako,
da so poleg obravnave rednih obveznih vsebin iz kurikula in učnih načrtov
pozornost posvetili razmišljanju o smislu bivanja ter kritični refleksiji druž-
benega dogajanja in iskali načine, kako s pomočjo umetnosti mladostnike
spodbuditi k občutljivemu opazovanju aktualnih dogodkov in jih podpreti,
da skozi umetniške jezike svoja doživljanja tudi izrazijo. V vsebini, ki so jo poi-
menovali Glas mladih: upor, so se dotikali aktivnosti z vidika aktualnega časa,
v katerem smo se znašli, z vidika potreb in interesov mladostnikov ter z vidika
spodbujanja aktivnega državljanstva (socialna izključenost in ogroženost, di-
gitalizacija, nasilje, resničnost informacij, okoljski aktivizem, podnebna pra-
vičnost, energijska pismenost, boljša vključenost ranljivih družbenih skupin)
(več v Štirn Janota, Kroflič in Štirn Koren 2022).
Dijaki so svoj aktivizem pokazali v različnih jezikih umetnosti (glasba, film,
fotografija, pisana beseda, igra, vizualna podoba). Vsa sporočila govorijo
107
Slika 1 Fotozgodbe Terapija s konji, Srednja zdravstvena šola Slovenj Gradec
(foto Filip Arl Ahej, Kemija Fatmič in Tinkara Salmič)
Po mnenju Bieste biti subjekt ni vprašanje identitete (kdo sem?), ampak
vprašanje načina vstopanja v svet (kako bivam v svetu?). Subjekti se niti ne
rodimo niti se subjektivitete ne naučimo, ampak subjekti postanemo, ko ak-
tivno vstopimo v svet na etično in politično odgovoren način. Prav ta dimen-
zija vzgojno-izobraževalnih ciljev je po mnenju Bieste najbolj zamolčan del
pedagoških procesov. Zato je za vzgojo in izobraževanje nujno, da »zagoto-
vimo prostor, v katerem vznikne subjektiviteta kot možnost biti naslovljen
kot zmožno dejavno bitje« (Biesta 2014 v Kroflič 2017, 24).
V enem od primerov projekta SKUM so dijakom prostor zagotovili tako,
da so poleg obravnave rednih obveznih vsebin iz kurikula in učnih načrtov
pozornost posvetili razmišljanju o smislu bivanja ter kritični refleksiji druž-
benega dogajanja in iskali načine, kako s pomočjo umetnosti mladostnike
spodbuditi k občutljivemu opazovanju aktualnih dogodkov in jih podpreti,
da skozi umetniške jezike svoja doživljanja tudi izrazijo. V vsebini, ki so jo poi-
menovali Glas mladih: upor, so se dotikali aktivnosti z vidika aktualnega časa,
v katerem smo se znašli, z vidika potreb in interesov mladostnikov ter z vidika
spodbujanja aktivnega državljanstva (socialna izključenost in ogroženost, di-
gitalizacija, nasilje, resničnost informacij, okoljski aktivizem, podnebna pra-
vičnost, energijska pismenost, boljša vključenost ranljivih družbenih skupin)
(več v Štirn Janota, Kroflič in Štirn Koren 2022).
Dijaki so svoj aktivizem pokazali v različnih jezikih umetnosti (glasba, film,
fotografija, pisana beseda, igra, vizualna podoba). Vsa sporočila govorijo
107
