Page 102 - Kroflič, R., S. Rutar in B. Borota, ur. 2022. Umetnost v vzgoji v vrtcih in šolah: projekt SKUM. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 102
ra Štirn Janota in Darja Štirn
je namreč navzoče »v vseh časih, prostorih, družbah; začne se z zgodovino
človeštva in nikjer ne obstajajo oziroma niso obstajali ljudje, ki ne bi pripo-
vedovali zgodb. Naracija je internacionalna, transhistorična, transkulturna: je
preprosto tu, kakor življenje samo« (str. 79).
V projektu SKUM smo se narativnih dejavnosti lotevali na različne načine,
največkrat pa je bila ravno fotografija sredstvo za pripovedovanje videnega,
občutenega, spoznanega.
Motivacijski in epistemološki pomen zgodbe
Motivacijski in epistemološki pomen zgodbe v vzgoji in izobraževanju
črpamo iz uvida v intenzivno doživljajsko strukturo umetniškega do-
godka kot komunikacije med umetnikom, umetnino in gledalcem/po-
slušalcem. [Kroflič 2017, 11]
Resnično umetniško izkušnjo lahko učencem pričara zgolj umetnik in ne
učitelj, ki razlaga o pomenu umetnosti (Kroflič 2017). Vse projekte, ki so jih
šole izvajale v okviru vsebin kulturno-umetnostne vzgoje, smo začenjali s pr-
vim korakom, ki je pomenil občutljivost posameznika na določeno temo, kar
najlažje dosežemo z umetniškim dogodkom ali živim stikom z ustvarjalcem.
Namen tega koraka je bil ravno spodbujanje osebnega doživetja – vživetja v
vsebino (glej Štirn 2010 in Štirn idr. 2014) in posledično vstop v zgodbo, ki jo
je pripovedoval umetnik ali umetnina.
Zgodbe, v katere so v prvem koraku vstopali mladostniki, so v nadaljevanju
sprožale kreativne odzive, ki so jih dijaki sporočali v fotozgodbah ali drugih
umetniških jezikih (mural,² pripoved, fanzin, ples). Komunikacija prvega ko-
raka se je običajno zgodila v mediju, ki so se ga v nadaljevanju poslužili tudi
dijaki. Tako je npr. fotograf skozi svoje fotozgodbe dijake vpeljal v možnost
sporočanja o vsebini s fotografijo ter jim razložil načela snovanja fotozgodbe.
Da je dogodek imel učinek, kaže refleksija učitelja:³
Prvo srečanje z umetnikom je pri dijakih doseglo namen in bilo prava
motivacija za nadaljnje ustvarjanje. Gre za zelo pomemben korak, saj
učitelj sam ne more vzbuditi takega zanimanja in motivacije, kot če jo
dijaki dobijo iz prve roke. Zanimivo predstavljene foto zgodbe so se
² Z izrazom mural v sodobni grafični umetnosti poimenujemo stensko poslikavo. Gre za podobe
v obliki fresk, grafitov, mozaikov, ki so naslikani ali naneseni neposredno na steno, strop ali
drugo trajno podlago.
³ Fotozgodbe Spomini (https://gfm-media.si/?lang=&option=gallery&gid=&gid=19&page) in
Zgodbe mojega kraja (https://gfm-media.si/?lang=&option=gallery&gid=&gid=21&page).
102
je namreč navzoče »v vseh časih, prostorih, družbah; začne se z zgodovino
človeštva in nikjer ne obstajajo oziroma niso obstajali ljudje, ki ne bi pripo-
vedovali zgodb. Naracija je internacionalna, transhistorična, transkulturna: je
preprosto tu, kakor življenje samo« (str. 79).
V projektu SKUM smo se narativnih dejavnosti lotevali na različne načine,
največkrat pa je bila ravno fotografija sredstvo za pripovedovanje videnega,
občutenega, spoznanega.
Motivacijski in epistemološki pomen zgodbe
Motivacijski in epistemološki pomen zgodbe v vzgoji in izobraževanju
črpamo iz uvida v intenzivno doživljajsko strukturo umetniškega do-
godka kot komunikacije med umetnikom, umetnino in gledalcem/po-
slušalcem. [Kroflič 2017, 11]
Resnično umetniško izkušnjo lahko učencem pričara zgolj umetnik in ne
učitelj, ki razlaga o pomenu umetnosti (Kroflič 2017). Vse projekte, ki so jih
šole izvajale v okviru vsebin kulturno-umetnostne vzgoje, smo začenjali s pr-
vim korakom, ki je pomenil občutljivost posameznika na določeno temo, kar
najlažje dosežemo z umetniškim dogodkom ali živim stikom z ustvarjalcem.
Namen tega koraka je bil ravno spodbujanje osebnega doživetja – vživetja v
vsebino (glej Štirn 2010 in Štirn idr. 2014) in posledično vstop v zgodbo, ki jo
je pripovedoval umetnik ali umetnina.
Zgodbe, v katere so v prvem koraku vstopali mladostniki, so v nadaljevanju
sprožale kreativne odzive, ki so jih dijaki sporočali v fotozgodbah ali drugih
umetniških jezikih (mural,² pripoved, fanzin, ples). Komunikacija prvega ko-
raka se je običajno zgodila v mediju, ki so se ga v nadaljevanju poslužili tudi
dijaki. Tako je npr. fotograf skozi svoje fotozgodbe dijake vpeljal v možnost
sporočanja o vsebini s fotografijo ter jim razložil načela snovanja fotozgodbe.
Da je dogodek imel učinek, kaže refleksija učitelja:³
Prvo srečanje z umetnikom je pri dijakih doseglo namen in bilo prava
motivacija za nadaljnje ustvarjanje. Gre za zelo pomemben korak, saj
učitelj sam ne more vzbuditi takega zanimanja in motivacije, kot če jo
dijaki dobijo iz prve roke. Zanimivo predstavljene foto zgodbe so se
² Z izrazom mural v sodobni grafični umetnosti poimenujemo stensko poslikavo. Gre za podobe
v obliki fresk, grafitov, mozaikov, ki so naslikani ali naneseni neposredno na steno, strop ali
drugo trajno podlago.
³ Fotozgodbe Spomini (https://gfm-media.si/?lang=&option=gallery&gid=&gid=19&page) in
Zgodbe mojega kraja (https://gfm-media.si/?lang=&option=gallery&gid=&gid=21&page).
102
