Page 109 - Kroflič, R., S. Rutar in B. Borota, ur. 2022. Umetnost v vzgoji v vrtcih in šolah: projekt SKUM. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 109
Spodbujanje narativnosti v vzgoji in izobraževanju
Če smo v zgoraj opisanem primeru prepoznali odziv vstopanja v svet ozi-
roma zgodbo doživljanja določenega problema, skozi katero so mu dijaki dali
pomen, pa se poseben značaj kaže tudi v pripovedovanju zgodb kot obliki
pričevanj posameznikov ali skupin (Kroflič 2017). Boj za jezik je fotozgodba di-
jaka, ki je nastala v okviru programa umetniške gimnazije – smer gledališče
in film, pri katerem so se dijaki prvih letnikov v okviru predmeta film in foto-
grafija seznanili s tehniko pripovedovanja zgodb preko fotografije. Zgodba
aktualizira odnos do jezika. V njej je moč prepoznati emancipacijo in subjek-
tifikacijo dijaka, ki je skozi zgodbo sporočil svoje videnje tematike.¹³
Po ustvarjenih zgodbah je v refleksiji umetnik zapisal:
Zavedajte se tudi, da so vaše zgodbe ne samo zaradi vsebine same, am-
pak tudi s pomočjo kvalitete dela, ki je plod angažiranosti in osebne
vpletenosti, več kot samo neke serije, ki ste jih naredili za foto-delavnico
[. . .]. Verjemite mi, da zgodbe, ki ste jih naredili, ljudem v njih veliko po-
menijo. Ker te zgodbe ne bi mogel narediti nihče drug kot vi. In če jo
ne bi vi, kdo bi jo? Kdo bi v sliki ljudem približal vaš boj za jezik (mimo-
grede, ta serija mora postati del neke stalne zbirke, ker menim, da je,
glede na prejšnjo skromno dokumentacijo tega boja, širšega pomena)?
[. . .] Vem, da dnevno vidite ogromno fotografij in je zato lahko misliti,
da so »potrošni material«. Pa ni vedno tako. Razlika je v vrednosti, ki jo
nosijo fotografije za nekoga ali pa v širšem okolju [. . .].¹⁴
Pomen spodbujanja narativnega mišljenja za poučevanje
in razumevanje učnih vsebin
Številni mednarodni dokumenti s področja raziskovanja in udejanjanja kul-
turno-umetniških praks v izobraževalnem prostoru¹⁵ potrjujejo tezo, da je
za razvoj človeške kulture in civilizacije narativna vednost, ki jo dosežemo z
umetniškimi jeziki, enako pomembna kot naravoslovna in tehnološka. Na-
rativna vednost, ki išče globlje pomene obravnavanih dogodkov, mnogo
lažje poveže izobraževalno in vzgojno dimenzijo pedagoških procesov kot
klasični jezikovni in številčni opisi stvarnosti, ki prevladujejo v šolskih kuriku-
lih. S tem lahko izrazito izboljšamo odnos otrok/mladostnikov do vzgojno-
¹³ Celotna zgodba je dostopna na povezavi https://gfm-media.si/?lang=&option=gallery&gid=19
&album_id=656&page.
¹⁴ Refleksija umetnika Luka Dakskoblerja na podlagi vsebine Fotozgodbe Spomini, ki je v okviru
projekta SKUM potekala na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer.
¹⁵ McCarthy idr. (2004), Bamford (2006), UNESCO (2006), UNESCO (2010), Winner idr. (2013), Leibau
(2013) itn.; več glej v e-prijavnici na spletni strani projekta SKUM: https://www.skum.si/.
109
Če smo v zgoraj opisanem primeru prepoznali odziv vstopanja v svet ozi-
roma zgodbo doživljanja določenega problema, skozi katero so mu dijaki dali
pomen, pa se poseben značaj kaže tudi v pripovedovanju zgodb kot obliki
pričevanj posameznikov ali skupin (Kroflič 2017). Boj za jezik je fotozgodba di-
jaka, ki je nastala v okviru programa umetniške gimnazije – smer gledališče
in film, pri katerem so se dijaki prvih letnikov v okviru predmeta film in foto-
grafija seznanili s tehniko pripovedovanja zgodb preko fotografije. Zgodba
aktualizira odnos do jezika. V njej je moč prepoznati emancipacijo in subjek-
tifikacijo dijaka, ki je skozi zgodbo sporočil svoje videnje tematike.¹³
Po ustvarjenih zgodbah je v refleksiji umetnik zapisal:
Zavedajte se tudi, da so vaše zgodbe ne samo zaradi vsebine same, am-
pak tudi s pomočjo kvalitete dela, ki je plod angažiranosti in osebne
vpletenosti, več kot samo neke serije, ki ste jih naredili za foto-delavnico
[. . .]. Verjemite mi, da zgodbe, ki ste jih naredili, ljudem v njih veliko po-
menijo. Ker te zgodbe ne bi mogel narediti nihče drug kot vi. In če jo
ne bi vi, kdo bi jo? Kdo bi v sliki ljudem približal vaš boj za jezik (mimo-
grede, ta serija mora postati del neke stalne zbirke, ker menim, da je,
glede na prejšnjo skromno dokumentacijo tega boja, širšega pomena)?
[. . .] Vem, da dnevno vidite ogromno fotografij in je zato lahko misliti,
da so »potrošni material«. Pa ni vedno tako. Razlika je v vrednosti, ki jo
nosijo fotografije za nekoga ali pa v širšem okolju [. . .].¹⁴
Pomen spodbujanja narativnega mišljenja za poučevanje
in razumevanje učnih vsebin
Številni mednarodni dokumenti s področja raziskovanja in udejanjanja kul-
turno-umetniških praks v izobraževalnem prostoru¹⁵ potrjujejo tezo, da je
za razvoj človeške kulture in civilizacije narativna vednost, ki jo dosežemo z
umetniškimi jeziki, enako pomembna kot naravoslovna in tehnološka. Na-
rativna vednost, ki išče globlje pomene obravnavanih dogodkov, mnogo
lažje poveže izobraževalno in vzgojno dimenzijo pedagoških procesov kot
klasični jezikovni in številčni opisi stvarnosti, ki prevladujejo v šolskih kuriku-
lih. S tem lahko izrazito izboljšamo odnos otrok/mladostnikov do vzgojno-
¹³ Celotna zgodba je dostopna na povezavi https://gfm-media.si/?lang=&option=gallery&gid=19
&album_id=656&page.
¹⁴ Refleksija umetnika Luka Dakskoblerja na podlagi vsebine Fotozgodbe Spomini, ki je v okviru
projekta SKUM potekala na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer.
¹⁵ McCarthy idr. (2004), Bamford (2006), UNESCO (2006), UNESCO (2010), Winner idr. (2013), Leibau
(2013) itn.; več glej v e-prijavnici na spletni strani projekta SKUM: https://www.skum.si/.
109
