Page 152 - Kroflič, R., S. Rutar in B. Borota, ur. 2022. Umetnost v vzgoji v vrtcih in šolah: projekt SKUM. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 152
ja Bednarik Sudec
Skupina Sovic je nadalje spoznavala pojem oblika z nanašanjem likovnih
elementov na platno na različne načine. Nanašanja nadaljnjih potez ter oblik
pa so se lotili, ko se je prva plast barve posušila. V atelje je prišla le polovica
skupine, z drugo polovico je vzgojiteljica ostala v vrtcu. Zbranost, motivacija
in predanost so bili zato bistveno večji kot prvi dan, ko je bila prisotna celo-
tna skupina. Otroci so na pripravljene podlage risali z voščenkami, s flomastri,
čopiči in tempera barvami. Delo je potekalo zelo umirjeno in predano. Neka-
teri so med sabo komunicirali, drugi pa ustvarjali v miru in tišini. Vztrajnost je
trajala bistveno dlje kot dan prej. Nastale so zanimive in izvirne poslikave.
Otroci so dobili tudi eno platno za delo v vrtcu, kjer so pričeli z risanjem
nanj ter uporabili materiale, ki »ne umažejo«, hkrati pa jih je roka vodila dru-
gače kot čopič. To platno so potem prinesli v atelje in spoznavali razliko med
postopkom nanosa barve kot prve plasti ter vnašanjem barve na predhodno
risbo kot v »pobarvanko«. Sami so se odločili, da spodnje risbe ne bodo v ce-
loti ohranili. Na nekatera platna smo nato sami dodali risbo in se spraševali,
ali bo to v otrocih vzbudilo pozitivno reakcijo in dopolnitev ali pa bodo do-
dane risbe preslikali. Spodbuditi smo želeli še druge motive na sami podobi,
ki se je zaključevala (sliki 1 in 2 v prilogi na str. 215).
Nadaljevanje ustvarjalnega procesa
Na primeru likovnega dela Sprehod sovice Oke se vidi, da so si otroci dovolili
risati čez spodaj nastale plasti, tudi čez naše pripravljene risbe – levo metulj
čez obliko odtisa sove, desno pobarvan del lisice (slika 3 v prilogi na str. 216).
Tu je prišlo do soustvarjalnega momenta, ko otroci izgubijo strah pred avto-
riteto, si dovolijo izraziti svoje in sodelujejo. Pri takem delu je potrebna velika
mera spoštljivega sodelovanja in tudi pazljivost sodelujoče odrasle osebe –
umetnika, da pazi, da tolerančni prag in meja otroka nista prestopljena.
Po fazi samostojnega dela v skupini se je tako nadaljevalo skupno delo na
predhodno ustvarjenih delih – spoznavanje natančnosti, reševanje proble-
mov, dodajanje detajlov –, ugotavljanje, ali bomo s tem delo uničili ali nad-
gradili, ali moramo sedaj bolj paziti kot na začetku, soočenje s tveganjem na-
pake, ali bodo dela reproducirana in natisnjena na novo platno – kaj nam do-
volijo uporabiti za delo naprej . . . Ponujena so jim bila njihova originalna pla-
tna in skenirana platna, natisnjena na novo platno. Odločali smo se, na katero
platno bodo sami dodajali elemente in na katerem od platen sme umetnik
nadaljevati v lastnem ustvarjalnem izrazu.
Sledilo je nadaljevanje dela na originalni podlagi in na natisu skenirane
podlage, na katero smo sami vrisali njihove portrete, ki so nastali tekom sre-
čevanj in sprehodov po naravi. Zaključili smo tako, da smo platna napeli na
152
Skupina Sovic je nadalje spoznavala pojem oblika z nanašanjem likovnih
elementov na platno na različne načine. Nanašanja nadaljnjih potez ter oblik
pa so se lotili, ko se je prva plast barve posušila. V atelje je prišla le polovica
skupine, z drugo polovico je vzgojiteljica ostala v vrtcu. Zbranost, motivacija
in predanost so bili zato bistveno večji kot prvi dan, ko je bila prisotna celo-
tna skupina. Otroci so na pripravljene podlage risali z voščenkami, s flomastri,
čopiči in tempera barvami. Delo je potekalo zelo umirjeno in predano. Neka-
teri so med sabo komunicirali, drugi pa ustvarjali v miru in tišini. Vztrajnost je
trajala bistveno dlje kot dan prej. Nastale so zanimive in izvirne poslikave.
Otroci so dobili tudi eno platno za delo v vrtcu, kjer so pričeli z risanjem
nanj ter uporabili materiale, ki »ne umažejo«, hkrati pa jih je roka vodila dru-
gače kot čopič. To platno so potem prinesli v atelje in spoznavali razliko med
postopkom nanosa barve kot prve plasti ter vnašanjem barve na predhodno
risbo kot v »pobarvanko«. Sami so se odločili, da spodnje risbe ne bodo v ce-
loti ohranili. Na nekatera platna smo nato sami dodali risbo in se spraševali,
ali bo to v otrocih vzbudilo pozitivno reakcijo in dopolnitev ali pa bodo do-
dane risbe preslikali. Spodbuditi smo želeli še druge motive na sami podobi,
ki se je zaključevala (sliki 1 in 2 v prilogi na str. 215).
Nadaljevanje ustvarjalnega procesa
Na primeru likovnega dela Sprehod sovice Oke se vidi, da so si otroci dovolili
risati čez spodaj nastale plasti, tudi čez naše pripravljene risbe – levo metulj
čez obliko odtisa sove, desno pobarvan del lisice (slika 3 v prilogi na str. 216).
Tu je prišlo do soustvarjalnega momenta, ko otroci izgubijo strah pred avto-
riteto, si dovolijo izraziti svoje in sodelujejo. Pri takem delu je potrebna velika
mera spoštljivega sodelovanja in tudi pazljivost sodelujoče odrasle osebe –
umetnika, da pazi, da tolerančni prag in meja otroka nista prestopljena.
Po fazi samostojnega dela v skupini se je tako nadaljevalo skupno delo na
predhodno ustvarjenih delih – spoznavanje natančnosti, reševanje proble-
mov, dodajanje detajlov –, ugotavljanje, ali bomo s tem delo uničili ali nad-
gradili, ali moramo sedaj bolj paziti kot na začetku, soočenje s tveganjem na-
pake, ali bodo dela reproducirana in natisnjena na novo platno – kaj nam do-
volijo uporabiti za delo naprej . . . Ponujena so jim bila njihova originalna pla-
tna in skenirana platna, natisnjena na novo platno. Odločali smo se, na katero
platno bodo sami dodajali elemente in na katerem od platen sme umetnik
nadaljevati v lastnem ustvarjalnem izrazu.
Sledilo je nadaljevanje dela na originalni podlagi in na natisu skenirane
podlage, na katero smo sami vrisali njihove portrete, ki so nastali tekom sre-
čevanj in sprehodov po naravi. Zaključili smo tako, da smo platna napeli na
152
