Page 166 - Kroflič, R., S. Rutar in B. Borota, ur. 2022. Umetnost v vzgoji v vrtcih in šolah: projekt SKUM. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 166
ja Bednarik Sudec
in muzej ter jima poslali svoje sporočilo v zvezi z načinom gledanja oziroma
dela s publiko. Družbeni angažma se je tako razširil na širšo populacijo in ni
deloval le pedagoško za sodelujoče otroke. Koliko galerij in muzejev je de-
jansko dobilo kartico in jo povezalo s svojim delom, ni znano. Prejeli smo le
eno kritiko na izbran angleški jezik, ki je z naše strani deloval kot sprožilec
za populistični način komunikacije s publiko, ki je pogosto uporabljen za to,
da bi delovali privlačno, ne pa nujno strokovno. Kritika je bila v tem primeru
upravičena, da pa se nekatere galerije in muzeji poslužujejo anglicizma ter
populističnega jezika, upraviči smisel uporabe takega »sprožilca«.
Ker vsaka razstava zahteva strokovni tekst, ki ga največkrat spiše umetno-
stni zgodovinar ali kritik, je bila k zapisu povabljena kustosinja Irma Firbas
Brodnjak, ki je otroke med drugim sprejela pri ogledu v Murski Soboti in je
zanje zapisala strokovni tekst. V njem poudarja, da je pomembno,
da se kulturna vzgoja začne že zelo zgodaj in da se različna umetni-
ška področja pri tem prepletajo, kar za omenjeni projekt nedvomno
velja. Skozi izredno domišljene aktivnosti so se otroci aktivno spozna-
vali s svetom umetnosti. Takšen izkustven pristop h kulturi zanesljivo
vzgaja publiko, saj je prijetna izkušnja z različnimi umetniškimi zvrstmi
(likovna umetnost, glasba, ples, gledališče, literatura . . .) v zgodnjih
otroških letih trdna osnova za pozitiven in spoštljiv odnos do ume-
tnosti tudi v prihodnosti.
Otroci vseh treh skupin so na otvoritev prinesli rekvizite, ki so publiko, gle-
dalce, nagovarjali s predelanimi vsebinami. Delovali so kot vmesniki in otroci
so jih uporabili za predstavitev razstavljenih del svojim staršem. V uvodnem
delu sta dogodek predstavila vodja galerije in podžupan mesta Ljutomer,
dogodek pa je pospremil tudi mlad glasbenik in s tem omogočil posebno
vzdušje, ki ga taki dogodki narekujejo.
Zaključek
Segmenti dela in vsebine, ki smo jih vključili, niso bile vedno dobesedno ra-
zloženi ali odpredavani, še posebej ne otrokom, ampak so bili del procesa in
na neki podzavestni stopnji del interakcije ter spodbujanja učnega procesa.
V tem prispevku se prepleta več področij, ki ne vključujejo zgolj sodelova-
nja pedagoškega in ustvarjalnega dela, ampak različne umetniške in ume-
tnikove pozicije v različnih prostorih – kjer smo se soočali s praksami opa-
zovanja (posredovanje, poustvarjanje), kreativnega dela (ustvarjanje, pou-
stvarjanje) in nato javnega delovanja (družbeni angažma). Hkrati smo na
166
in muzej ter jima poslali svoje sporočilo v zvezi z načinom gledanja oziroma
dela s publiko. Družbeni angažma se je tako razširil na širšo populacijo in ni
deloval le pedagoško za sodelujoče otroke. Koliko galerij in muzejev je de-
jansko dobilo kartico in jo povezalo s svojim delom, ni znano. Prejeli smo le
eno kritiko na izbran angleški jezik, ki je z naše strani deloval kot sprožilec
za populistični način komunikacije s publiko, ki je pogosto uporabljen za to,
da bi delovali privlačno, ne pa nujno strokovno. Kritika je bila v tem primeru
upravičena, da pa se nekatere galerije in muzeji poslužujejo anglicizma ter
populističnega jezika, upraviči smisel uporabe takega »sprožilca«.
Ker vsaka razstava zahteva strokovni tekst, ki ga največkrat spiše umetno-
stni zgodovinar ali kritik, je bila k zapisu povabljena kustosinja Irma Firbas
Brodnjak, ki je otroke med drugim sprejela pri ogledu v Murski Soboti in je
zanje zapisala strokovni tekst. V njem poudarja, da je pomembno,
da se kulturna vzgoja začne že zelo zgodaj in da se različna umetni-
ška področja pri tem prepletajo, kar za omenjeni projekt nedvomno
velja. Skozi izredno domišljene aktivnosti so se otroci aktivno spozna-
vali s svetom umetnosti. Takšen izkustven pristop h kulturi zanesljivo
vzgaja publiko, saj je prijetna izkušnja z različnimi umetniškimi zvrstmi
(likovna umetnost, glasba, ples, gledališče, literatura . . .) v zgodnjih
otroških letih trdna osnova za pozitiven in spoštljiv odnos do ume-
tnosti tudi v prihodnosti.
Otroci vseh treh skupin so na otvoritev prinesli rekvizite, ki so publiko, gle-
dalce, nagovarjali s predelanimi vsebinami. Delovali so kot vmesniki in otroci
so jih uporabili za predstavitev razstavljenih del svojim staršem. V uvodnem
delu sta dogodek predstavila vodja galerije in podžupan mesta Ljutomer,
dogodek pa je pospremil tudi mlad glasbenik in s tem omogočil posebno
vzdušje, ki ga taki dogodki narekujejo.
Zaključek
Segmenti dela in vsebine, ki smo jih vključili, niso bile vedno dobesedno ra-
zloženi ali odpredavani, še posebej ne otrokom, ampak so bili del procesa in
na neki podzavestni stopnji del interakcije ter spodbujanja učnega procesa.
V tem prispevku se prepleta več področij, ki ne vključujejo zgolj sodelova-
nja pedagoškega in ustvarjalnega dela, ampak različne umetniške in ume-
tnikove pozicije v različnih prostorih – kjer smo se soočali s praksami opa-
zovanja (posredovanje, poustvarjanje), kreativnega dela (ustvarjanje, pou-
stvarjanje) in nato javnega delovanja (družbeni angažma). Hkrati smo na
166
