Page 163 - Kroflič, R., S. Rutar in B. Borota, ur. 2022. Umetnost v vzgoji v vrtcih in šolah: projekt SKUM. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 163
Umetnik in umetniška izkušnja
»Sestavine« (viri)
Percepcija Biografija Znanje »Uradna« informacija
• navadna • spomin • zgodovinsko • umetnikova izjava
• spremenjena • osebne izkušnje • umetnostno • besedilo v katalogu
• čustva • strokovno predznanje • kratka predstavitvena
• (družinska) dediščina • lokalne značilnosti besedila, izročki
• dnevne novosti • kritika in članki
• vsakodnevno življenje
»Performativno« (metoda) Skupinska situacija (cilji)
• razdiranje klišeja »civilising rituals« • predajanje »glasu« publiki
• telesna izkušnja • prespraševanje avtoritete
• sprememba ustaljene perspektive dojemanja • perspektiva, dojemanje vsakogar šteje
• sestavine performativnega • izmenjava, množina
Slika 1 Shema avtobiografskega snovanja (prirejeno po Komnenič in Sorge 2014, 154)
Jovana Komnenič in Dirk Sorge (2014) razvila shemo avtobiografskega sno-
vanja (slika 1). Sama shema nagovarja v prvi vrsti k upoštevanju gledalčeve
percepcije in je izrazito primerna pri snovanju vodstev oziroma modelov po-
sredovanja, ki vključujejo osebe z drugačno percepcijo za »spodbujanje iz-
menjave med ljudmi različnih sposobnosti (senzornih in drugih)« (Komnenič
in Sorge 2014, 154). To »umetniško posredovanje temelji na dialogu in si priza-
deva za izmenjavo različnih usmeritev na več ravneh prek izmenjave osebnih
znanj, različnih dojemanj in vsakdanjega vedenja« (str. 156).
Model izhajanja iz vsakega vključenega posameznika in preko razvoja per-
formativnosti vabi h vzpostavitvi skupinske situacije, kjer se predaja glas pu-
bliki, ki ima z vnosom lastnega videnja pravico prespraševati avtoriteto tako
galerijskega posrednika kot avtorja razstave, kustosa, umetnostnega zgodo-
vinarja in nenazadnje institucije. »Učitelj ne more prezreti, da t. i. nevedni uče-
nec, ki sedi pred njim, pravzaprav ve veliko stvari, ki se jih je naučil z opazova-
njem in poslušanjem okolice, ugotavljanjem pomena slišanega in videnega,
ponavljanjem tega, kar se je slučajno naučil in slišal s primerjavo na novo od-
kritega z že znanim ipd.« (Rancière 1991, 35).
V tem segmentu primerjave že znanega z na novo odkritim se ponovno
srečamo z logiko igre proč – tu, ki jo udejanja vsak udeleženec (gledalec, po-
srednik, kustos, umetnostni zgodovinar, institucija) ne glede na hierarhijo od-
nosov znotraj modela posredovanja. Posrednik razvije t. i. »vmesnik« ali »me-
todo« ali »model posredovanja«, ki v gledalcu spodbudi lastno mišljenje ter
njegovo lastno reakcijo, ki mu omogoča ne samo lažji vstop v dialog z ume-
tnino, ampak tudi lažje razumevanje in nadaljnje osebno interpretiranje.
Ali kot navaja Kroflič (2014b, 190), umetnik ne sme poučevati občinstva, am-
163
»Sestavine« (viri)
Percepcija Biografija Znanje »Uradna« informacija
• navadna • spomin • zgodovinsko • umetnikova izjava
• spremenjena • osebne izkušnje • umetnostno • besedilo v katalogu
• čustva • strokovno predznanje • kratka predstavitvena
• (družinska) dediščina • lokalne značilnosti besedila, izročki
• dnevne novosti • kritika in članki
• vsakodnevno življenje
»Performativno« (metoda) Skupinska situacija (cilji)
• razdiranje klišeja »civilising rituals« • predajanje »glasu« publiki
• telesna izkušnja • prespraševanje avtoritete
• sprememba ustaljene perspektive dojemanja • perspektiva, dojemanje vsakogar šteje
• sestavine performativnega • izmenjava, množina
Slika 1 Shema avtobiografskega snovanja (prirejeno po Komnenič in Sorge 2014, 154)
Jovana Komnenič in Dirk Sorge (2014) razvila shemo avtobiografskega sno-
vanja (slika 1). Sama shema nagovarja v prvi vrsti k upoštevanju gledalčeve
percepcije in je izrazito primerna pri snovanju vodstev oziroma modelov po-
sredovanja, ki vključujejo osebe z drugačno percepcijo za »spodbujanje iz-
menjave med ljudmi različnih sposobnosti (senzornih in drugih)« (Komnenič
in Sorge 2014, 154). To »umetniško posredovanje temelji na dialogu in si priza-
deva za izmenjavo različnih usmeritev na več ravneh prek izmenjave osebnih
znanj, različnih dojemanj in vsakdanjega vedenja« (str. 156).
Model izhajanja iz vsakega vključenega posameznika in preko razvoja per-
formativnosti vabi h vzpostavitvi skupinske situacije, kjer se predaja glas pu-
bliki, ki ima z vnosom lastnega videnja pravico prespraševati avtoriteto tako
galerijskega posrednika kot avtorja razstave, kustosa, umetnostnega zgodo-
vinarja in nenazadnje institucije. »Učitelj ne more prezreti, da t. i. nevedni uče-
nec, ki sedi pred njim, pravzaprav ve veliko stvari, ki se jih je naučil z opazova-
njem in poslušanjem okolice, ugotavljanjem pomena slišanega in videnega,
ponavljanjem tega, kar se je slučajno naučil in slišal s primerjavo na novo od-
kritega z že znanim ipd.« (Rancière 1991, 35).
V tem segmentu primerjave že znanega z na novo odkritim se ponovno
srečamo z logiko igre proč – tu, ki jo udejanja vsak udeleženec (gledalec, po-
srednik, kustos, umetnostni zgodovinar, institucija) ne glede na hierarhijo od-
nosov znotraj modela posredovanja. Posrednik razvije t. i. »vmesnik« ali »me-
todo« ali »model posredovanja«, ki v gledalcu spodbudi lastno mišljenje ter
njegovo lastno reakcijo, ki mu omogoča ne samo lažji vstop v dialog z ume-
tnino, ampak tudi lažje razumevanje in nadaljnje osebno interpretiranje.
Ali kot navaja Kroflič (2014b, 190), umetnik ne sme poučevati občinstva, am-
163
