Page 164 - Kroflič, R., S. Rutar in B. Borota, ur. 2022. Umetnost v vzgoji v vrtcih in šolah: projekt SKUM. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 164
ja Bednarik Sudec
pak je dolžan ustvariti predstavo, ki »ni prenos umetnikovega vedenja ali diha
na gledalca. Je tista tretja stvar, katere lastnik ni nihče, katere smisla nima
nihče v lasti, ki je med njima in pri tem zavrača vsakršen identičen prenos,
vsakršno identičnost vzroka in učinka.« Pri vključevanju gledalca/odjemalca
umetnine se odpre dialog pravičnosti in »pravično pripoznanje pomeni, da
odjemalca umetnine ne podcenjujemo in mu ne vsiljujemo svojega pogleda
na umetnino, ampak ga spodbudimo k lastnemu doživljanju, interpretaciji in
ustvarjanju pomena z vidika njegove življenjske zgodbe« (str. 190).
Poustvarjanje
Različne oblike »govora« v galerijskem prostoru otroka spodbudijo k la-
stnemu kreativnemu izražanju, ki ga podkrepimo z metodo poustvarjanja,
in sicer lahko že v galerijskem okolju ali v vrtcu, kjer se še vedno nanašamo
na razstavljena dela.
Ogled razstave po vzoru pristopa montessori
V galerijskem prostoru lahko z različnimi vmesniki in reakcijami gledalca
spodbudimo k lastnemu govoru, lahko pa mu za lažje razumevanje ponu-
dimo poustvarjalni material, ki nagovarja k posnemanju določenih točk kre-
ativnega dela razstavljenega umetnika oziroma umetnine. Za ogled razstave
Jubilejna so bili pripravljeni materiali za strukturirano samostojno delo, ki so
otroke peljali k željenemu rezultatu, ob tem pa dopuščali lastno kreativnost
pri razporejanju elementov. Otroci so spoznali, kako nastanejo večplastna
umetniška dela tako, da so tudi sami poskusili ustvariti manjše delo.
Svoje delo so pričeli, kot to počno v vrtcih s pedagogiko montessori: tako
da so vzeli podlago in izbrali material. Nato so se mirno v parih sprehodili po
galeriji in sami odločili, pred katerim delom bodo material odprli ter razpo-
redili in z njim (po)ustvarjali (slika 6 v prilogi na str. 217).
Zgodila se je mirna dinamika, ki je kljub številčnosti otrok ostala na ravni
prijetnega kramljanja. Koncentracija pa je bila dolgotrajna, tako da smo se
na koncu vsi sprehodili od enega prikaza materiala do drugega ter primer-
jali z deli na stenah. Gre za opolnomočenje otroka in dajanje glasu njegovim
sposobnostim »videti«.
Likovno poustvarjanje po ogledu v galerijskem ateljeju kot metoda
spoznavanja tehnike prekrivanja
Otroci so se po zaključenem ogledu razstav v Galeriji Murska Sobota odpravili
v galerijski atelje in glede na doživeto ter videno poustvarjali neposredno po
ogledu ali pa so dodatno spoznali izbrano tehniko ter način dela. V skupini
164
pak je dolžan ustvariti predstavo, ki »ni prenos umetnikovega vedenja ali diha
na gledalca. Je tista tretja stvar, katere lastnik ni nihče, katere smisla nima
nihče v lasti, ki je med njima in pri tem zavrača vsakršen identičen prenos,
vsakršno identičnost vzroka in učinka.« Pri vključevanju gledalca/odjemalca
umetnine se odpre dialog pravičnosti in »pravično pripoznanje pomeni, da
odjemalca umetnine ne podcenjujemo in mu ne vsiljujemo svojega pogleda
na umetnino, ampak ga spodbudimo k lastnemu doživljanju, interpretaciji in
ustvarjanju pomena z vidika njegove življenjske zgodbe« (str. 190).
Poustvarjanje
Različne oblike »govora« v galerijskem prostoru otroka spodbudijo k la-
stnemu kreativnemu izražanju, ki ga podkrepimo z metodo poustvarjanja,
in sicer lahko že v galerijskem okolju ali v vrtcu, kjer se še vedno nanašamo
na razstavljena dela.
Ogled razstave po vzoru pristopa montessori
V galerijskem prostoru lahko z različnimi vmesniki in reakcijami gledalca
spodbudimo k lastnemu govoru, lahko pa mu za lažje razumevanje ponu-
dimo poustvarjalni material, ki nagovarja k posnemanju določenih točk kre-
ativnega dela razstavljenega umetnika oziroma umetnine. Za ogled razstave
Jubilejna so bili pripravljeni materiali za strukturirano samostojno delo, ki so
otroke peljali k željenemu rezultatu, ob tem pa dopuščali lastno kreativnost
pri razporejanju elementov. Otroci so spoznali, kako nastanejo večplastna
umetniška dela tako, da so tudi sami poskusili ustvariti manjše delo.
Svoje delo so pričeli, kot to počno v vrtcih s pedagogiko montessori: tako
da so vzeli podlago in izbrali material. Nato so se mirno v parih sprehodili po
galeriji in sami odločili, pred katerim delom bodo material odprli ter razpo-
redili in z njim (po)ustvarjali (slika 6 v prilogi na str. 217).
Zgodila se je mirna dinamika, ki je kljub številčnosti otrok ostala na ravni
prijetnega kramljanja. Koncentracija pa je bila dolgotrajna, tako da smo se
na koncu vsi sprehodili od enega prikaza materiala do drugega ter primer-
jali z deli na stenah. Gre za opolnomočenje otroka in dajanje glasu njegovim
sposobnostim »videti«.
Likovno poustvarjanje po ogledu v galerijskem ateljeju kot metoda
spoznavanja tehnike prekrivanja
Otroci so se po zaključenem ogledu razstav v Galeriji Murska Sobota odpravili
v galerijski atelje in glede na doživeto ter videno poustvarjali neposredno po
ogledu ali pa so dodatno spoznali izbrano tehniko ter način dela. V skupini
164
